LJUBLJANA, 15.5.2011
Marko Funkl
Globoko v času referendumske kampanje se nam večkrat porajajo vprašanja o prihajajočih referendumih. Vsak referendum je potrebno vzeti z vso resnostjo. Predvsem je pokojninska reforma tista, na kateri se lomijo kopja. Pokojninska reforma naj bi bila temelj medgeneracijske solidarnosti. V to solidarnost pa več kot očitno nihče ni vkalkuliral mladih. Kot da se nihče ne zaveda, da bo srednje in dolgoročno celoten trg dela in celotna pokojninska vreča odvisni ravno od te nesrečne mlade generacije, ki je v nezavidljivi situaciji. 80% mladih dobi v teh časih fleksibilno delo, kar jim onemogoča osamosvajanje, resno planiranje družine ali nakup stanovanja. In te generacije nihče nič ne vpraša. Država plačuje večini teh generacij 9 let osnovnega šolstva, 4 leta srednje šole ter v povprečju še okrog 6 – 7 let univerze. Zakaj? Zato da mlade sooči z destvom (seveda šele potem ko postanejo iskalci zaposlitve), da za njih pa ni dela. Se bo enako zgodilo z njimi tudi potem ko bodo upravičeni do pokojnine?
Sistem pokojnin bi resnično moral temeljiti na medgeneracijski solidarnosti. Vreča pa se bo polnila samo in zgolj na način, da bo nekdo vplačeval v njo. Vsekakor je velik razkorak med gospodarstvom, ki si želi večjih stimulacij države in poceni delovno silo na eni strani, ter pokojninsko vrečo na drugi strani, ki od poceni (prekerne ali izkoriščane fleskiblne) delovni sile nima dovolj in se bo to stanje le še slabšalo. Ob sprejemu pokojninske reforme leta 2000 se je govorilo, da bo ta zadostovala do leta 2025. Enako nam govorilo tudi danes. Reševanja pokojninskega vprašanja smo se torej zopet lotili na povsem napačnem koncu. Če bi znali spodbuditi gospodarstvo (kot je to na primer na Slovaškem, kjer so tuja podjetja dobila stimulacijo, v kolikor preselijo podjetja v njihovo državo – v Sloveniji se nam je na ta način zgodil Danfos), in s tem vzpostaviti sistem, da bi več ljudi vplačevalo v pokojninsko vrečo (zmanjšali bi brezposlenost), bi bilo težav precej manj.
Na mladih ter na zaposlovanju torej stoji pokojninska reforma, zato je čas, da država preneha s salonsko politiko in prevajanjem tujih ukrepov in navodil ter se prične ukvarjati z lastnimi problemi tukaj in zdaj.
