LJUBLJANA, 25.4.2011
Aleš Žganjar
Zadnje čase je v naši državi govora o sistemskih reformah. Potrebni bi jih bili pravzaprav vsi vidiki naše družbe, zaradi njih bi naj moral zategniti pas, nastaviti lice in zatisniti oko slehernik. Če ne, ne bo več štipendij, pokojnin, subvencij, vlade in še marsičesa, so pogoste grožnje oblasti.
Politika, oziroma velika večina tistih, ki so do zdaj vladali nas vsakodnevno svari pred negativnimi posledicami, ki bi naj doletele tiste, ki ne bodo skočili na francosko-nemški vlak in se ne bodo pustili voditi za nos kapitalu in njegovim vitezom, ekonomistom. Rezultati zadnjega referenduma pravijo drugače. Narod vladi in aparatu države že dolgo več ne zaupa, zato je skeptičen do kakšnih koli reform. V državi se bohotijo korupcija, nemoralnost, laži in čisto običajna lopovščina na najvišjih ravneh. Ljudje, ki bi naj bili, oziroma postali zgled za povprečnega Janeza in Micko se obnašajo tako izprijeno, da se ona križa, on pa v najbližji gostilni od sramu raje gleda v kozarec. Pošten, priden in inovativen človek, naj bo mlad ali star, s svojimi idejami naleti na kup političnih, birokratskih ali kakšnih drugih ovir. Vladajoči poizkušajo čim bolj diskreditirati drug drugega, saj si lahko le na ta način zagotovijo, da se bo vsak človek, ki ima nekaj soli v glavi politike na daleč ognil in bodo svoje stolčke obdržali tudi v primeru razdeljevanja moči na novo, ustanavljanja starih novih strank in predčasnih volitev. Elita, ki v skorajda nespremenjeni zasedbi vodi državo že do osamosvojitve raje steguje palico in po prstih tepe vsakega najmanjšega zmikavta, kot bi s korenčkom iz ljudi skušala potegniti najboljše. Namesto, da bi svojo majhnost in povezanost uporabili za dobro vseh, sposobni ljudje posedajo pred računalniki in pod krinko brezimnosti pogrevajo stare grehe in prežvečene teme. Vsak dan je pod članki o stanju v državi moč zaslediti kopico uporabnikov, ki se medsebojno zmerjajo z udbomafijo in klerofašisti, govorijo o preprodaji orožja pod članki, ki govorijo o štipendijah in pokojninski reformi. Čas je, da se nad stanjem v Sloveniji pošteno zamislimo in na podlagi predstavljenega programa in argumentov, damo možnost nekomu, ki ne bo oblasti videl kot debelušen otrok vidi pisker marmelade.
