Z Zakonom o malem delu bomo dobili razširjeno študentsko delo še za brezposelne in upokojence, brez pravic iz rednega delovnega razmerja

Na okrogli mizi v mariborskem ŠTUK-u so gostje pred nedeljskim referendumom skušali  odgovoriti na morebiti še nepojasnjena vprašanja v zvezi z omenjenim zakonom.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je včeraj, 6. aprila 2011, organizirala okroglo mizo o Zakonu o malem delu, na kateri so sodelovali Franc Pukšič (poslanec Slovenske ljudske stranke – SLS), Andrej Zorko (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije – ZSSS), Zoran Kotolenko (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve – MDDSZ), Marko Funkl (Gibanje za dostojno delo in socialno družbo – Gibanje), Žiga Schmidt (ŠOUM) in Rok Tuš (Slovenska demokratska mladina – SDM). Gostje so pred nedeljskim referendumom skušali  odgovoriti na vsa še nepojasnjena vprašanja v zvezi z omenjenim zakonom.

Franc Pukšič (SLS) je na zelo dobro obiskani okrogli mizi izražal mnenje svoje stranke, ki Zakona o malem delu ne podpira, kljub temu, da sedanje stanje na trgu dela ni najbolje urejeno in bi ga bilo potrebno urediti znotraj že obstoječe zakonodaje. Nov zakon, še posebej  v takšni obliki, zato ni potreben. Šolajoče se mladina mora imeti po vsej Sloveniji, v vsakem socialnem položaju enake pogoje za študij, zato bi se morala ta zakonodaja sprejemati vzporedno s štipendiranjem.  Izpostavil je tudi, da je pričakoval več konsenza s strani MDDSZ pri vseh partnerjih in s tem opozoril na slabo komunikacijo oz. vodenje dialoga, ki je bil zanič.Andrej Zorko (ZSSS) je mnenja, da največji šok za mladega človeka, ki končna študij in je takoj postavljen na trg dela, najpogosteje seveda kot brezposeln. Čas hitro mineva in malo delo, kot oblika dela, ki je fleksibilnejša in cenejša od rednih delovnih razmerij, bo pomenila začaran krog, iz katerega se bo težko izvleči.  Malo delo bo vplivalo na pravice iz delovnega razmerja, vplivalo bo tudi na ceno dela, na pravice, ki so jih naši predhodniki dejansko uživali. Delavci bodo  z malim delom ostali brez svojih pravic, dodatkov za delovno dobo, odpravnin, potnih stroškov… Ljudje, ki vstopijo na trg dela po zaključenem šolanju morajo imeti občutek varnosti, da se bodo lahko osamosvojili, da se bodo lahko postavili na lastne noge.Zoran Kotolenko (MDDSZ) je neslišno poudarjal, da se z malim delom premikamo korak naprej. Ta oblika dela ne more biti primerjana z rednim delovnim razmerjem, saj gre za občasno delo. img_4177_s
Povedal je tudi, da je treba s tem zakonom povezano gledati tudi štipendijsko politiko, ki je bila urejena lani. Želi si, da študentje študirali in ne delali. Zakon o malem delu je po njegovem mnenju enotna oblika dela za vse, za vse tiste, ki jih zadeva, s čemer je jasno, da se meče vse družbene skupine v isto vrečo, kar je popolnoma nesprejemljivo. Marko Funkl (Gibanje) se je navezal na Kotolenkovo izjavo, ko je povedal, da bomo s tem zakonom dobili razširjeno študentsko delo za brezposelne in upokojence. Marsikateri študent si ne more privoščiti študija brez študentskega dela. Je tisti socialni korektiv, brez katerega ne bi mogli študirati. Zato ne moremo vseh teh socialnih skupin združiti v isti zakon. Prav tako je izpostavil, da je ministrstvo uskladilo zakon z upokojenci in ne s tistimi, ki so vpeti v obstoječe študentsko delo.Predsednik ŠOUM-a, Žiga Schmidt je opozoril, da v Sloveniji le vsak peti študent prejema štipendijo. Stroški študenta, ki študira izven kraja bivanja, so občutno višji od zneska štipendije. Izjemno pomembno je zavedanje, da Zakon o malem delu nima nikakršnih varovalk pred začaranim krogom opravljanja malega dela, ne prinaša nikakršnih pravic. Pod pretvezo urejanja študentskega dela, se namreč uvaja nova oblika dela, pred katero ne bodo varni upokojenci niti brezposelni niti dijaki in študenti.Rok Tuš  iz SDM-a je opozoril, da Zakon o malem delu združuje nezdružljivo. Človek bo živel pod pragom revščine. Mali delavec z omejitvijo 720 ur letno, bo potreboval 4,5 leta, da si bo pridobil leto delovne dobe, kar z želeno pokojninsko reformo še dviguje prag za pokoj. Na koncu je še pozval k čim večji udeležbi referenduma, saj študij ni privilegij, temveč pravica.

Vse več in več se v družbi govori o družbeni odgovornosti, a opaziti je, da se na tem področju naredi premalo. Volivke in volivci, v nedeljo 10. aprila 2011 bomo na referendumu o Zakonu o malem delu glasovali o svoji usodi, izkoristimo svojo državljansko pravico in glasujmo! Vsak glas šteje!