LJUBLJANA, 17.3.2011
Na okrogli mizi v prostorih Študentske organizacije Univerze na Primorskem v Kopru so se v izbrani družbi govorcev, obiskovalci lahko seznanili s tematiko malega dela, kot ga uvaja Zakon o malem delu (ZMD).
Sodelovala je že nekak standardna garnitura gostov, in sicer so svoja stališča in poglede predstavili Marko Funkl, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, Goran Lukič, predstavnik ZSSS, dr. Andraž Teršek, ustavni pravnik, ter Zoran Kotolenko, predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Okroglo mizo je povezoval Elvis Bašanović, sicer predstavnik Kariernega centra Univerze na Primorskem (KCUP).
 |
| Foto: Manuel Kalman/ŠOUP |
Začelo se je dokaj mirno, s predstavitvijo glavnih poudarkov s strani posameznih članov omizja.
Marko Funkl je poudaril, da ”tako različnih skupin prebivalstva, kot so študenti, dijaki, upokojenci ter brezposelni, ne moremo enačiti v enem zakonu, saj bi s tem ustvarili velik medgeneracijski spor”. Poudaril je tudi, da je z uveljavitvijo novega Zakona o štipendiranju predvidena ukinitev kar 16.000 štipendij dijakom ter da je zakon neusklajen s študentskimi in dijaškimi organizacijami, torej s tistimi, ki jih zakon neposredno zadeva. Strinjal se je tudi, da je študentsko delo potrebno prenove, vendar ne na račun ustvarjanja medgeneracijskega spora. Nasprotovanje ZMD je v bistvu medgeneracijska solidarnost, zato so študenti in sindikati že stopili skupaj v boju proti uveljavitvi ZMD, od volivcev in volivk na naknadnem zakonodajnem referendumu 10. aprila letos pa pričakujejo, da jih bodo v čim večjem številu podprli ter glasovali PROTI ZMD.
Dr. Andraž Teršek, ustavni pravnik, je izpostavil naslednje: ”Državi manjka sposobnosti ter včasih tudi resnosti pri reševanju problemov. ZMD pomeni grob poseg v svobodo dela, ki ni pravno sprejemljiv”. Sprašuje se tudi, kaj je pravi interes države, ko predlaga tak zakon. Predlagal je, da država oz. zakonodajalec pred sprejemanjem takih zakonov bolj posluša študente, saj so ti v večini primerov pametnejši od države. Naša država deluje po liniji najmanjšega odpora, ko pred sprejetjem zakonskih besedil ne predvidi posledic, ki jih bodo zakoni imeli na trg dela, ponuja neprepričljive ter sporne rešitve. Leporečje v uvodni predstavitvi ZMD ni realizirano in trenutno se najbolj osredotočamo na študente, pa že tu smo našli veliko problemov, kako je šele z ostalimi skupinami?
Gospod Kotolenko z MDDSZ je predstavil ZMD kot sistem, ki mladim nudi več štipendij, socialne transferje pa spravlja na nek skupni imenovalec. ”Danes imamo mnogo mladih, ki delajo preko študentskega dela, ki jih nadomestijo vedno novi študenti, ki pa nimajo niti dneva delovnih izkušenj, ki bi se jim šteli v delovno dobo. ZMD vpeljuje neko minimalno socialno varnost in po izkušnjah iz Nemčije ter Avstrije bomo pri nas vzpostavili koncept malega dela, ki bo delavce in delodajalce povezal med sabo in skupaj na trgu dela.” ZMD bo prinesel veliko ugodnosti tudi upokojencem, v smislu dodatnega zaslužka ob pokojnini, ki jo prejemajo, kar jim bo izboljšalo socialni položaj.
Goran Lukič je predstavil podatek, ki ga je zasledil v anketi z vprašanjem: ”Ali boste sposobni opravljati svoje delo pri starosti 60 let?” DA je v Sloveniji odgovorilo le 13% vprašanih. To je zelo slabo!
Poudaril je tudi, kako bo malo delo prizadelo gostinstvo in turizem, saj se bodo dvignili stroški dela, kar bo prizadelo delavce, kot tudi koristnike njihovih storitev. ”Število s.p. se je od januarja do junija 2010 podvojilo. Tega ne smemo v celoti pripisati krizi in strahu pred ZMD, vendar se pa nad tem podatkom moramo razmisliti. Delodajalci bodo delavce, ki delajo preko pogodbe o zaposlitvi za določen čas najprej odpustili, nato pa zaposlili kot male delavce. Ne bo jim potrebno plačevati za delavčeve prispevke, malico, regres…”
Sledila so vprašanja iz publike, vnela se je kar pestra in na trenutke glasna debata. Predvsem je bilo izpostavljeno dejstvo, da je potrebno več iskrenega dialoga med državo in predstavniki skupin, ki jih zakon neposredno zadeva. Očitke da predstavniki študentov v dialogu niso sodelovali, je Marko Funkl ostro zavrnil. Gost v publiki je izpostavil tudi dejstvo, da si je vlada privoščila nekaj nizkih udarcev na način, da je skozi različne ”poslanske večere” že pred uradno kampanjo poskušala s strani zakonodajalca zavajati širšo javnost. Atribute socialne države ni dovolj samo besedno navajati, ampak jih je treba tudi udejanjiti.
Gospod Teršek je okroglo mizo predčasno zapustil, saj ni zadostila njegovi intelektualni ravni,saj ne prenese političnih ‘floskul’, ki so bile skozi večer uporabljene s strani predstavnika Ministrstva. Okrogla miza se je zaključila z nekim občutkom, da malo delo v obliki, kot je predlagano s strani države, ni dobro, da je potrebno vzpostaviti konkreten dialog s predstavniki tistih, ki jih malo delo neposredno zadeva in državo, malo delo ni prava rešitev za trenutno situacijo, v kateri se Slovenija nahaja na socialnem področju, zato so bili prisotni na okrogli mizi pozvani, da se v čim večjem številu udeležijo referenduma 10. aprila ter po svojem prepričanju tudi glasujejo.
