LJUBLJANA, 16.3.2011
Konkretni primeri. Brez odvečnih besed.
SCENARIJ ŠT. 1: MALI VELIKI DELAVEC
»Zdaj, ko bodo uveljavili Zakon o malem delu, bom lahko imela zaposlene samo preko tega, saj inšpektorji ne vedo koliko oni delajo, pa ne rabim plačat regresa, dopusta, pa ne bo bolniških, malic, pa prevoznih stroškov«.
Besede vodje enega izmed gostinskih podjetij v Mariboru, 2011
»Ogromno gostincev delavcem formalno plačuje le štiri ure dela. Ostale štiri ure pa jim plača na roko.«
Besede sindikalne zaupnice iz Velenjskega konca, 2011
DEJSTVO: Malo delo bo delavce spremenilo v male – velike delavce z delnim statusom delavca na črno – male po obsegu pravic (malo delo ne prinaša skoraj nič pravic iz dela), velike po obsegu dela (še vedno bodo delali osem ur, s tem da bodo del delovnega časa »mali delavci«). In prav gostinstvo je v tujini eno izmed največjih gojišč malega dela. Tako nam podatki Weinkopfove (2005) na primeru Nemčije pokažejo, da je skupno število mini del v gostinstvu na 100 zaposlenih – 121.
SCENARIJ ŠT. 2: IZ REDNO ZAPOSLENEGA V MALEGA DELAVCA
»Sem 40 letni komercialist v podjetju, ki prodaja gradbeni material. Že drugo leto zapored so mi v podjetju podaljšali redno zaposlitev za določen čas. Kriza sicer tudi nam ni prizanesla in je plača vsako leto nižja, a imamo redno plačo, dopust, celo regres smo dobili. Zdaj pa se je pojavila nova težava za nas delavce. Direktor nam je že v začetku leta povedal, da nam letos vsem ne bodo podaljšali pogodb za določen čas, ker bomo tudi v RS dobili malo delo, tako kot to imajo v Nemčiji, kjer večina ljudi na “naših” delovnih mestih dela preko malega dela. Ko sem se pozanimal, kaj pomeni malo delo, sem ugotovil, da bom ostal brez vsega; regresa, dopusta, bolniške, plačanega prevoza na delo, malice,… Počutim se kot novodobni suženj. Ko smo to predstavili direktorju, nam je dejal, da bo tako pri vseh, po novem. Na koncu pa se mi bo še zgodilo to, da si bom moral pri 35 letih od staršev sposojati napotnice, da bom lahko delal?!«
Anonimno elektronsko pismo, naslovljeno na Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, marec 2011[1]
DEJSTVO: Malo delo bo spreminjalo redne zaposlitve v mala dela oziroma male delavce in delavke. V Nemčiji se je od leta 2000 samo število zaposlitev s polnim delovnim časom in obveznim socialnim zavarovanjem znižalo za 1,6 milijona. To je več kot 7-odstotni upad. Vzporedno s tem se je število delovnih razmerij s skrajšanim delovnim časom povečalo za več kot 1,7 milijona. To je skoraj 30-odstotni porast. Približno 2/3 od tega so mala dela.
SCENARIJ ŠT. 3: MALO DELO BO ŠE POVEČALO DELOVNO INTENZIVNOST REDNO ZAPOSLENIH
»Uvedba malega dela bo nedvomno povečala stroške dela, kar bo od vseh delodajalcev zahtevalo ustrezne ukrepe za obvladovanja ekonomskega položaja podjetja. Nekateri od morebitnih ukrepov bodo posredno lahko vplivali na pravice redno zaposlenih, težko pa je ta vpliv konkretno opredeliti. Vsekakor gre pričakovati vpliv v obliki večje delovne obremenitve na zaposlenega, morebitno povečanje obsega nadurnega dela…«
Odgovor Družbe za avtoceste RS na vprašanje Delavske enotnosti, kaj bo malo delo zaradi potencialnega povečanja stroškov dela pomenilo za pravice redno zaposlenih, marec 2011
DEJSTVO: Zaradi prerazporeditve oziroma »racionalizacije« stroškov ob uvedbi malega dela bo prišlo do prenosa delovnih nalog, ki so bile sedaj opravljane preko študentskih servisov, v velikem delu na redno zaposlene, kar logično pomeni dodano delovno obremenitev. In to v državi, ki po skorajda vseh objektivnih raziskavah že sedaj vodi po indikatorju intenzivnosti dela (po raziskavi EUROFOUND 2007 je Slovenija po tem indikatorju celo na prvem mestu). Torej z drugimi besedami – obseg potencialnih novih delovnih mest, ki bi jih odpiralo malo delo, se bo povečini realno pretočil v formalno in neformalno nadurno delo redno zaposlenih.
PROTI MALEMU DELU!
SE VIDIMO 10. aprila 2011
[1] Zaradi strahu avtorja pisma pred razkritjem identitete smo spremenili njegove osebne podatke (starost).
