“Politika potrebuje rehabilitacijo in si pridobiti zaupanje ljudi. V Sloveniji imamo veliko mladih, dobrih in poštenih ljudi, za katere je v prvi vrsti javno dobro in ne lastna korist. Njim je treba odpreti demokratične možnosti, da se sliši njihova beseda.” Milan Kučan, 9.1.2010
Te besede je izrekel bivši predsednik države na slovesnosti ob Dnevu samostojnosti in enotnosti v Dražgošah. V praksi pa se dandanes žal izkazuje ravno nasprotno. Stari obrazi na politični sceni, velika brezposelnost med mladimi in posledično apatičnost ter vdanost v usodo. V zaposlovanje mladih kadrov se z leti vlaga manj, dostopnost do študija se omejuje, v krizi je tudi avtonomija mladih, ki se vse bolj odločajo za lagodno življenje pri starših z minimalnimi stroški. Mogoče pa je sprejeti zakon o malem delu namenjen prav njim. Socialni položaj človeka v takšnem položaju je na kratki rok ugoden, čeprav za delo, ki ga opravi ni dostojno plačan ter nima nobenih pravic iz dela. Prav tako je v negotovosti, če ga bo delodajalec naslednji dan sploh še rabil. Njegovo životarjenje se lahko nadaljuje, dokler ga pri tem početju podpirajo starši. Vprašati pa se je potrebno, če je za državo in vzdržnost kakšnega koli sistema to ugodno. Verjetno ne, saj družba rabi mlade in zagnane ljudi, ki so kreditno sposobni, pripravljeni vlagati, ustvarjati in vračati državi, kar je vložila v njih. Za mlade je potrebno zagotoviti dovolj delovnih mest, primernih izobrazbi, ne malega dela, predstavnikom mladine pustiti do besede, kot naroča naš bivši predsednik, ne pa ustvarjati klime kazanja s prstom na predstavnike študentov, ko se jasno in glasno opredelijo proti spremembam na slabše. Aktivni, progresivni in idej polni mladi ljudje so v naši družbi prisotni, zagotoviti jim je potrebno čim boljše pogoje za življenje, jim dati spodobne službe, ne pa jih siliti v pasivnost in manjvrednost.
