V časih industrijske revolucije so se zaradi izkoriščanja in kratenja pravic delavcev pojavila prva delavska gibanja, ki so v času od začetkov svojega delovanja izbojevala kopico pravic, ki preprečujejo izkoriščanje in delavce ščitijo pred interesi kapitala. Z zamahom roke, udarnimi floskulami o urejanju trga dela in preusmerjanjem pozornosti na druga področja, je vladajoči eliti postalo malo mar za rezultate dvestoletnega boja in dobili smo Zakon o malem delu.
Glede na veljavno slovensko zakonodajo in stanje na našem trgu dela, ima redno zaposlen delavec povprečno urno postavko 6 € bruto, ob nedeljah in praznikih pa 12 € bruto. Povračilo stroškov za malico v povprečju znaša 3,78 € na dan, delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza v višini 70 odstotkov cene javnega prevoza od doma do delovnega mesta. Regres za letni dopust znaša minimalno 734 €, dodatek na delovno dobo znaša 0,5% osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe, odpravnina pa je 20 krat višja od osnove, določene v Zakonu o delovnem razmerju. Delavec je tudi varen pred odpuščanjem in negotovostjo, saj je zakonsko določen odpovedni rok 30-150 dni. Vse te bonitete so posledica vztrajnega in nepopustljivega boja delavstva do sedaj.
Zaradi povečane konkurence malega dela, milih kvot za omejitev ur pri delavcih in delodajalcih, neučinkovitega nadzora, bo prihajalo do razbijanja rednih zaposlitev na več malih del nasprotnega učinka na trg dela od predvidenega. Mali delavci bodo povečini delali za minimalno urno postavko 4 € bruto, ne bodo imeli pravice do kritja stroškov malice, prevoza ter regresa. Odpadejo tudi dodatek na delovno dobo, odpravnina in pravica do odpovednega roka. Poleg vsega naštetega je malemu delavcu odvzeta tudi pravica članstva v sindikatu. Trend manjšanja pravic delavca in zastopanja interesov kapitala in bogate elite, ki se za njim skriva pa se bo nemoteno nadaljeval.
