LJUBLJANA, 5.4.2011
Zakon o malem delu (ZMD) širi krog upravičencev do dela prek napotnice iz dijakov in študentov tudi na brezposelne in upokojence. Po trditvah Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), naj bi ta zakon prinesel ogromno dobrega za te ljudi, vendar komu bo ta zakon dejansko koristil?
Dijaki in študenti trenutno opravljajo delo, ki je obdavčeno nekaj manj kot 17%. ZMD jim prinaša delo z dvakrat večjo obremenitvijo, saj bodo od svojega dela sedaj odvajali 34%. In kaj bodo dijaki in študenti pridobili z dodatnimi sedemnajstimi odstotki obdavčitve? Bore malo. Prisiljeni bodo v delo po minimalni urni postavki (3,4€ neto) in v vplačevanje v zdravstveno blagajno, kljub temu da so zavarovani že prek svojih staršev. Dvojno vplačevanje v zdravstveno blagajno pa jim zagotovo ne bo prineslo boljših oziroma hitrejših uslug v zdravstvenih ustanovah. Edina ‘korist’ malega dela bo tako diskriminatorno vplačevanje v pokojninsko blagajno (1 ura dela bo prinesla 40 minut pokojninske dobe).
Mali delavec bo torej primerljivo obremenjen kot redno zaposleni, pa mu pokojninska doba ne bo tekla v isti meri. Primerljivo bo obdavčen, vendar ne bo imel nobene izmed pravic, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja (nadomestilo za malico, prevoz, bolniška, porodniška,…). Ob omejevanju količine dela in zaslužka, ki so pod pragom revščine, bomo tako dobili razred delavcev, ki bodo opravljali delo, pa kljub temu živeli v revščini in brez pravic.
KDO Z MALIM DELOM DEJANSKO PRIDOBI? Po pričakovanjih je to kapital oziroma delodajalci. V kolikor bo delodajalec enega redno zaposlenega zamenjal s tremi malimi delavci, mu bodo ti lahko mesečno opravili osem delovnih ur več, ob tem pa bodo delodajalcu predstavljali za več kot 700 € manjši strošek!! Že samo zaradi tega podatka nam je lahko jasno, da novih rednih zaposlitev zaradi ZMD ne bo in da bo zakon kvečjemu ogrožal redne zaposlitve.
In kdo izgubi na ta račun, ko kapital pridobiva? Izgubimo mi vsi – mladi, zaposleni, brezposelni, upokojenci. Namreč, s pojavom malega dela se bosta zdravstvena in pokojninska blagajna praznili in ne polnili. Če pogledamo razliko med vplačevanjem socialnih prispevkov med malimi delavci in redno zaposlenimi pridemo do več kot zaskrbljujočega podatka: če se 90.000 trenutno brezposelnih zaposli prek malega dela namesto da bi se 30.000 ljudi zaposlilo prek redne zaposlitve, bosta socialni blagajni prikrajšani za 50 milijonov € pri nizko kvalificiranih delavcih in kar 150 milijonov € pri tistih s srednjo in višjo izobrazbo!! Če si želimo polne zdravstvene in pokojninske vreče, potem malo delo zagotovo ni prava rešitev.
Slovenci potrebujemo redne zaposlitve, s katerimi bomo v pravični meri prispevali k blaginji države, in ne malega dela, ki bo našo že tako fleksibilno delovno silo naredilo še bolj fleksibilno. Fleksibilnost pa je beseda, ki prinaša prednosti kapitalu in omejuje pravice ljudstvu. Čas je, da se združimo in v interesu delavskih in človeških pravic rečemo odločen NE izkoriščanju delavstva in v nedeljo 10. aprila obkrožimo PROTI!
