Mineva prvi mesec novega študijskega leta. Študij ponovno poteka v predavalnicah, vendar ob izpolnjenem pogoju PCT. To v praksi pomeni, da se morajo študentke in študenti, ki ne izpolnjujejo prvih dveh pogojev, enkrat tedensko testirati s t.i. testi HAG za samotestiranje. V študentski populaciji in med zaposlenimi na univerzah je stopnja precepljenosti sicer relativno visoka: na ljubljanski univerzi tako beležijo med študenti dobrih 80 % cepljenih, med zaposlenimi pa nad 90 %. Študentkam in študentom pripada pet brezplačnih testov HAG za samotestiranje na mesec, ki jih pridobijo v lekarni, in s katerimi se ob nadzoru odgovorne osebe nato samotestirajo na izbranem visokošolskem zavodu. Tako pridobljeni negativni rezultat testa omogoča udeležbo na predavanjih in bivanje v študentskem domu. Vendar isti test ne velja tudi za uporabo javnega prevoza, prav tako z njim ne morate koristiti bonov za subvencionirano študentsko prehrano pri ponudnikih, ki le-te ne ponujajo po t.i. take away opciji prevzema obroka. Samotestiranje tudi ni dovolj za uporabo čitalnic, arhivov, knjižnic in knjigarn.
Tako zastavljeni ukrep torej nesorazmerno bolj omejuje študentke in študente, ki ne zadoščajo pogojema P ali C. Kako namreč obiskovati predavanja, če je tvoje prebivališče od fakultete, na kateri se ta izvajajo, oddaljeno več kilometrov, saj si najemnine v dragem centru in njegovi neposredni okolici ne moreš privoščiti, sedaj pa moraš v stroške že tako plačljivega javnega prevoza všteti še večkrat tedensko testiranje? Kako je možno, da je omejen dostop do koriščenja bonov za subvencionirano študentsko prehrano? In nenazadnje, kako kvaliteten je študij, če ti je posredno onemogočen dostop do uporabe širokega nabora virov in literature?
Če verjamemo, da je pogoj PCT v tem obdobju, ko sicer izredno stanje epidemije ni tudi pravno-formalno razglašeno, najboljša opcija zagotavljanja varnega okolja za vse udeleženke in udeležence visokošolskih zavodov, vseeno ne moremo zakupiti nesorazmernosti in neenakosti, ki jih prinaša ukrep, ki predvideva različne tipe (finančno različno dostopnih) testiranj za različne sfere javnega življenja.
Zakaj test, ki si ga opravil pod nadzorom odgovorne osebe na visokošolskem zavodu, ne zadostuje tudi za opravljanje študentskega dela?* Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 namreč navaja, »da se morajo študentje, ki poleg študija opravljajo študentsko delo, samotestirati tako na visokošolskem zavodu kot tudi pri delodajalcu, pri katerem opravljajo študentsko delo«.[1] Biti necepljen pomeni biti manj konkurenčna delovna sila, saj predstavljaš nepotrebno finančno obremenitev. In teh nihče ne mara. Zato se ne gre čuditi dejstvu, da sta tudi pri dveh od treh študentskih služb, ki jih opravljam, delodajalka oziroma delodajalec poskusila kršiti pravice zaposlenih preko študentske napotnice s tem, ko sta študentkam in študentom najprej odrekla možnost samotestiranja na delovnem mestu.
Primarni namen začasnega odloka o pogoju PCT zagotovo ni splošna javna varnost, ta je njegov kvečjemu sekundarni razlog. Tako zastavljeni ukrep v prvi vrsti uvaja razredno pogojeno možnost izbire oziroma prisile v cepljenje. Tega na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ne zakrivajo. Državni sekretar dr. Mitja Slavinec je izpostavil, da si »pri tem [ukrepu] želijo, da bi izpolnjevanje pogoja PCT temeljilo na cepljenju«.[2] Tako je do nedavnega odlok favoriziral distribucijo najmanj primernega cepiva, tako glede ravni zaščite, ki jo cepljenemu nudi, kot tudi glede na možnosti hujših nezaželenih učinkov po prejemu cepiva. Vse večji ekonomski pritisk na necepljene osebe pa kontradiktorno prej kot k večji precepljenosti pripomore k razcvetu črnega trga s fejk potrdili o cepljenju ali prebolelosti.
Namesto, da članice Univerze pred fakultete postavljajo dodatna cepilna mesta – kot da bi lahko primarni razlog za nizko precepljenost populacije iskali v nedostopnosti cepiva – naj se raje zavzamejo, da bo študij enako dostopen in varen za vse njene študentke in študente. Represivni prijemi namreč ne delujejo, na kar nenazadnje namiguje tudi dnevna statistika števila na novo obolelih.
Avtorici:
Tina Bizjak
in Sara Velkoska
* Ob tem velja omeniti, da »sredstva za testiranje s HAG testi in PCR testi za osebe, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne smejo cepiti (to so osebe, ki imajo kontraindikacije za cepljenje), kar dokazujejo s pisnim potrdilom zdravnika, zagotavlja proračun Republike Slovenije.« – Ministrstvo za zdravje
[1] »Nove spremembe po Odloku o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2«, https://ww.gov.si/novice/2021-09-16-nove-spremembe-po-odloku-o-nacinu-izpolnjevanja-pogoja-prebolevnosti-cepljenja-in-testiranja-za-zajezitev-sirjenja-okuzb-z-virusom-sars-cov-2/.
[2] »Študijsko leto 2021/2022 v predavalnicah ob izpolnjenem PCT pogoju«, https://www.gov.si/novice/2021-09-23-studijsko-leto-20212022-v-predavalnicah-ob-izpolnjenem-pct-pogoju/.
