Prekarnost: Bi radi, da nas razjahajo? Vzravnajmo se!
Zbornik Prekarnost: Bi radi, da nas razjahajo? Vzravnajmo se! je doslej verjetno najresnejši poskus društva Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, da združi politični program prekarnih delavcev, vključi osebne zgodbe delavcev s terena, refleksijo in razmisleke strokovnjakov oziroma prekarcev samih, teorijo in nekaj spominov na naše delovanje v zadnjih 11 letih v en sam zbornik.
Epidemija koronavirusne bolezni, ki je v Sloveniji izbruhnila v marcu 2020, je znova pokazala, zakaj in kako kapital spodbuja prekarizacijo. Nekatere od zgodb delavcev, ki so v tem času izgubili delo, najdete tudi v tem zborniku. Delavci se nočemo vrniti v staro realnost, hkrati pa se zavedamo, da bo nova realnost po koncu epidemije za nas morda še slabša. Zato smo že v naslovu zbornika poudarili, da je ključ do večje varnosti prekarcev v rokah nas samih. Problema prekarnosti namesto nas ne bo rešil nihče drug. Zato je na mestu poziv: Bi radi, da nas razjahajo? Vzravnajmo se!
Dostojno delo: ne živim, da delam, ampak delam, da živim
Zbornik Dostojno delo: Ne živim, da delam, ampak delam, da živim je delo 14 avtorjev in avtoric. V njem smo zapisali osebne zgodbe, razmisleke in strokovne prispevke o prekarnosti – novem načinu dela in življenja.
Zbornik je na voljo za izposojo v knjižnicah širom Slovenije.
V zameno za sicer brezplačen zbornik smo odprli možnost donacij družinam v stiski v vrednosti vsaj 10 evrov v sklad Volja vselej najde pot.
Vsi denarni prispevki bodo namenjeni za pomoč družinam v stiski iz vse Slovenije, ki jim pomagajo v okviru humanitarnih programov Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje.
Podatki za donacijo:
Prejemnik: ZPM Lj. Moste-Polje, Proletarska 1, Ljubljana
IBAN: SI56 3300 0000 1303 865, BIC: HAABSI22
Sklic: SI 00 400-1
Koda namena: CHAR, Namen: Humanitarna pomoč
Kdor nas spremlja že dalj časa, bo vedel, da smo z donacijami v humanitarni sklad na ta način že pomagali dvem družinam v stiski. Knjigo dobite tako, da nam na email naslov info@socialna-druzba.si pošljete bančno potrdilo o donaciji v sklad. Napišite nam, če želite tiskani izvod ali e-knjigo v pdf formatu.
Z zadružništvom naprej! Zbornik prispevkov na temo zadružništva
Leta 2020 je izšel zbornik o zadružništvu, katerega je uredila članica Gibanja in projektna sodelavka Daša Ložar, besedila pa so prispevali Petra Krapež, Tej Gonza, Tjaša Kosar in Netta Norro.
Zadruge so utemeljene v “prostovoljnem članstvu, članskem lastništvu in demokratičnem načinu vodenja ter upravljanja njihove dejavnosti”, kot v uvodniku izpostavi Ložar. Iz tega razloga lahko delujejo kot alternativen mehurček znotraj kapitalističnega sistema, ki se lahko povezuje z drugimi zadrugami in sčasoma ta mehurček lahko zraste in omogoča trgovanje in organizacijo dela, ki se postavljata nasproti in do določene mere omejujeta zahtevo kapitalističnega trga po nenehni rasti dobičkov na račun dobrobiti ljudi.
Krapež v svojih prispevkih Sodobno zadružništvo: na dolgo pot v dobri družbi in Predstavitev, analiza in potencial zadružništva v Sloveniji ter primeri dobrih zadružnih praks opredeli in predstavi razvoj zadrug po svetu in v Sloveniji, posebej izpostavi tudi svojo izkušnjo sodelovanja znotraj jezikoslovne zadruge Soglasnik.
Gonza v prispevku Pravna etika zadružnega prek primerjave različnih vrst pogodb ugotavlja spornost zaposlitvene pogodbe, saj delavec po eni strani nima lastništva nad produkti svojega dela, po drugi strani pa nosi polno odgovornost za posledice svojega dela.
Kosar se sprašuje, Zakaj nihče ne promovira zadrug in zadružništva? – izpostavi potencial zadrug za doseganje ekonomske pravičnosti in predstavi načine, kako se zadružništvo ljudem lahko približa.
Netta Norro v prispevku Zadruga še vedno anarhistka (Cooperative is still the anarhist) predstavi finsko zadrugo Lilith, ki šteje že več kot 400 članov in je model kreativne zadruge.
Interdisciplinarna analiza minimalne urne postavke v atipičnih oblikah dela
Rezultate projekta Interdisciplinarna analiza minimalne urne postavke v atipičnih oblikah dela smo predstavili na javnem dogodku na Pravni fakulteti in sicer 30. avgusta 2018 (PPT predstavitev). Prijavitelj projekta je bila Pravna fakulteta, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo pa je sodelovalo kot partner.
Analizo smo razdelili na 3 dele: sociološki del, pravni del in ekonomski del. Sociološki del analize se je osredotočal na vprašanje, ali si delavci v atipičnih oblikah dela želijo uvedbe minimalne postavke v tovrstnih oblikah “zaposlovanja”. Rezultati opravljenih polstrukturiranih intervjujev so pokazali, da si jo. Razloge za njeno uvedbo pa vidijo v problematiki padcev cen v njihovih panogah zaradi prevelike konkurence in premalega povpraševanja na trgu delovne sile. Nizke cene storitev so namreč tiste, ki ogrožajo socialno varnost delavcev v atipičnih oblikah dela in zato se iz njih razvije prekarno delo, katerega glavna značilnost je ravno pomanjkanje socialne varnosti, ki močno vpliva na sam način življenja delavcev in njihovo duševno stanje. Minimalna postavka v atipičnih oblikah dela, ki bi dosegala raven slovenske minimalne plače, ki je zakonsko določena in v domeni delavcev s pogodbo o zaposlitvi, bi prekarnim delavcem namreč omogočila sprotno odplačevanje mesečnih življenjskih stroškov ter zagotavljala nek redni mesečni dohodek, s tem pa bi jim posledično omogočila dostojnejše in mirnejše življenje.
Prezentizem in bolniško nadomestilo samozaposlenih
Plačana bolniška za samozaposlene v Sloveniji skorajda ne obstaja. Kdor si lahko privošči, zanjo varčuje, ostali se znajdejo, kakor se pač lahko. Zadnji čas je, da se ta problematika začne urejati. Na Gibanju smo skupaj s Filozofsko fakulteto UL (mentor dr. Gorazd Kovačič) in študenti sociologije, prava, medicine, ekonomije in drugih smeri v okviru projekta ŠIPK preučevali možnosti, kako bi lahko področje plačanih bolniških za samozaposlene končno uredili. Pripravili smo temeljito analizo na podlagi intervjujev in več kot 1400 izpolnjenih anket ter oblikovali predlog, kako bi se prvi mesec bolniške odsotnosti samostojnih podjetnikov lahko uredilo.
Člani projektne skupine so 30. 6. 2020 predstavili rezultate empirične raziskave o ekonomskem položaju, zdravstvenem stanju in prezentizmu samozaposlenih. Številni samozaposleni imajo zelo nizke dohodke in prihranke. Stalna negotovost slabo vpliva zlasti na njihovo duševno zdravje. Anketa je pokazala, da jih je skoraj desetina že razmišljala o samomoru zaradi težav v službi. Samozaposleni zelo pogosto delajo bolni, ker si ne morejo privoščiti bolniške odsotnosti, na dolgi rok pa trpita njihovo zdravje in produktivnost.
Projektna skupina je pripravila predlog sistemske ureditve problema bolniškega nadomestila
samozaposlenih. Gre za predlog novega obveznega zavarovanja za kritje hitrejšega nastopa
bolniškega nadomestila. Ocenili so višino mesečnega prispevka in odzive deležniških organizacij. Znanstveni zbornik, ki je izšel ob koncu projekta, je na tej povezavi v celoti na voljo deležnikom kot strokovno izhodišče za zakonodajni proces.
Projekt »Interdisciplinarna analiza problematike bolniškega nadomestila samostojnih podjetnikov« je bil izveden v okviru programa »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2020«. Sofinancirali sta ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Sodelovalne in participatorne družbeno-ekonomske prakse
V sklopu projekta Delati skupaj – za solidarno družbo sodelujemo z Združenjem Center alternativne in avtonomne produkcije CAAP, Organizacijo za participatorno družbo in Zavodom za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna Magdalenske mreže Maribor.
V sklopu konzorcijskega projekta raziskujemo in oblikujemo smernice na področjih prekarnosti, zadružništva, participativnega proračuna, kritične pismenosti in zaposlovanja mladih.
Pripravili smo pregled obstoječega stanja na omenjenih področjih in oblikovali smernice – vse je prosto dostopno in si lahko ogledate na tej povezavi.
Skupaj smo naredili tudi analizo učnih programov, kjer smo raziskali prisotnost področij sodelujočih organizacij po celotni izobrazbeni vertikali, in kratki vodnik, ki služi kot učno gradivo za učiteljice, mentorice v izobraževanju za seznanitev z našimi področji dela: zadružništvo, parcipatorni proračun, prekarnost/prekarno delo in kritična pismenost – zaposlovanje mladih. Več informacij o publikacijah in pdf-ji so na voljo tu.
Obrazi prekarnega dela
Zloženka Obrazi prekarnega dela je leta 2014 izšla v sklopu istoimenskega projekta, ki smo ga izvedli kot odgovor na vse več vprašanj in zagat, s katerimi se srečujejo prekarni delavci in smo jih prejemali na e-naslov našega društva. V zloženki smo podali obširno definicijo prekarnega dela in prekarnosti, zbrali najpogosteje zastavljena pravna vprašanja in predstavili uspešne sodne prakse, vse omenjeno pa smo uredili tudi v obliki spletne strani.
Priročnik za samostojne podjetnike
Leta 2016 smo izdali Priročnik za samostojne podjetnike, v katerem lahko najdete številne napotke ob odprtju s.p.-ja, kako je z zavarovanjem samostojnih podjetnikov, s plačilom prispevkom in tako dalje. V priročniku smo hoteli tudi čimbolj natančno orisati tedanjo situacijo na trgu dela in opozoriti na prisilno odprtje s.p.jev, ki vodijo v (samo)izkoriščanje posameznikov in prekarizacijo.
Priročnik za samostojne podjetnike je natisnjen v 5000 izvodih in je razdeljen po celotni Sloveniji ter na voljo za izposojo v knjižnicah. Tisk Priročnika nam je omogočil Urad vlade RS za komuniciranje v okviru projekta Abeceda dostojnega življenja.
Brošure o trgu delovne sile
Vstop na trg dela: PDF zloženke
Vstop na trg dela: PDF brošure
Kaj je prekarno delo? Zakaj je tudi študentsko delo lahko prekarno? Kako uveljavim sodno varstvo? Kaj so prednosti pogodbe o zaposlitvi?
Odgovore na zgornja vprašanja pripravljamo v obliki kratkih in preprostih brošur in zloženk, ki so namenjene delavcem, dijakom, študentom in mladim na trgu delovne sile.