V prekarnih oblikah dela pretežno prevladujejo ženske in mladi, ki pogosto delajo na najbolj tveganih in nizko plačanih delovnih mestih. To pomeni, da so zaposlene v primeru pomanjkanja varnosti zaposlitve ali socialnih ugodnosti, kot so zdravstveno in socialno zavarovanje, porodniški dopust ali plačan dopust, še posebej prizadete. Zaposlene prekarke so po študijah bolj ogrožene kot neposredne delavke. Od leta 2008 se je povečalo število oseb z negotovim delom, zlasti med ženskami. To še posebej velja za balkanske migrantke, ki običajno prihajajo iz držav z nizkimi dohodki. Prekarna oblika dela v številnih oblikah ustvarja ovire in izzive za prilagajanje delavcev migrantov in vključevanje v države gostiteljice. Takšen je primer gospe Žakline Dimovske iz Republike Severne Makedonije, ki se je pred nekaj leti preselila v Republiko Slovenijo. Iz naslednjega intervjuja izvemo o njeni izkušnji kot žrtev prekarnih delovnih razmer in kako ti dejavniki vplivajo na njene odgovornosti žene in enega od staršev.
Gospa Žaklina, se lahko za začetek predstavite in nam poveste kaj več o sebi?
Živjo, moje ime je Žaklina Dimovska in prihajam iz Makedonije, v Sloveniji pa živim že štiri leta. Sem poročena in imam petnajstletno hčer. Nimam redne službe ali stalnega bivališča zaradi drugih težav, s katerimi sem se soočila, ko sem prišla v Ljubljano. Najdem si začasno delo, da lahko preživim mesec.
Kdaj ste začeli delati in kakšne so vaše prve delovne izkušnje?
Življenje me je vzpodbudilo, da sem začelа delati že v mladosti, ko sem bilа starа petnajst let in sicer na področju vrtnarstva.
Kakšne so bile vaše delovne izkušnje pred selitvijo v Slovenijo in kakšne so bili vaše delovne razmere, kakšno pogodbo ste imeli, če ste pogodbo sploh imeli?
Pred prihodom v Slovenijo sem delala v pekarni. Nisem imelа pogodbe, skoraj deset let sem delalа na črno. Pogosto sem delala v dveh izmenah, plača je bila zelo nizka… Omeniti moram še, da pred prihodom v Slovenijo nisem prejemala nobenih ugodnosti oziroma pravic iz delovnega razmerja.
“Behind-the-Scenes 004” by pennstatenews is licensed under CC BY-NC 2.0
V Slovenijo ste z družino preselili, da bi dobili boljše zaposlitvene možnosti, ki vam bodo zagotavljale varen vir za preživetje in omogočile normalno, družinsko blaginjo. Ali to zdaj dobite?
Lahko rečem, da imam v splošnem tukaj boljše, bolj gotove in stabilne pogoje za življenj, saj je Slovenija evropska država, ki ponuja več možnosti kot Makedonija. Glede dela in stabilnih financ, pa tega nimam, ker je trenutno v Sloveniji veliko težje najti delo, ki bo višje plačano. Je pa slovenska minimalna plača okoli 750 evrov, tako da z možem, ki pa je redno zaposlen, delava za tisto minimalno plačo, ki je za tukajšnje visoke življenjske stroške precej majhna in ne pokrije vseh naših osnovnih družinskih
Katera je bila vaša prva zaposlitev v Sloveniji in kaj ste delali do sedaj in kakšen je vaš delovni čas?
Prva stvar, ki sem jo našla, ko sem prišla je bilo delo čistilke. Imam dve leti delovnih izkušenj v Heli, ki je tovarna za proizvodnjo avtodelov. Štirideset ur na teden je bilo rednega dela, delala pa sem tudi ob sobotah in nedeljah. Enostavno smo bili prisiljeni delati ob vikendih in imela sem nadure, ki niso bile plačane. Rekli so nam, da bomo prejeli manjši znesek za poplačilo teh nadur, a tudi tega nismo prejeli. Za delo ob nedeljah bi praviloma morali dobiti dvojno dnevnico, pa nismo dobili ničesar. Dobili smo enak redni znesek plačila.
Ali ste se kdaj pritožili zaradi neplačanih nadur in svojih delovnih pravic?
Nisem bila edina, ki je zahtevala svojo pravico in ki je protestirala proti vsem tem razmeram in kršenju delavskih pravicah in prav zato smo bili odpuščeni.
Kaj trenutno delate in ali so vaši delovni pogoji kaj izboljšali?
Trenutno spet delam kot čistilka, tokrat v osnovni šoli. Lahko rečem, da so delovni pogoji precej boljši od prejšnjih, a je plača še vedno minimalna, verjetno zato, ker je to delo zelo nizko vrednoteno. Tu bom omenila, da sem končala srednjo poklicno šolo in imam diplomo maserke in certifikat kozmetičnih storitev, a sem bila povsod, kjer sem iskala službo na tem področju, zavrnjena. Občutek imam, da so bili slovenski kandidati vedno v prednosti pred mano, kar morda lahko do neke mere celo razumem oziroma se zdi
Ali menite, da bi se plača in delovni pogoji za trenutno delovno mesto poboljšali, če bi delali v privatnem podjetju?
No, ne vem, verjetno pa ja. Sem pa dve leti delala v zasebnem podjetju in lahko rečem, da generalno gledano žal ni bilo razlike. Trenutno nimam takega statusa, da bi lahko dobila pogodbo za nedoločen čas, ker nadomeščam gospo, ki je na bolniški in je moja pogodba za določen čas.
Ali menite, da se lahko v prihodnje na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v celoti oprete na svoje dosedanje delo? Ali bi imeli možnost nadaljnje zaposlitve, potem ko se ta gospa vrne na delo?
No, na to službo se ne bom mogla opreti, ker menjam žensko, ki ima v šoli na tem delovnem mestu pogodbo za nedoločen čas in bi se v prihodnosti težko zaposlila na njeno delovno mesto. Ko se gospa, ki jo menjam, vrne z bolniške, mi ne preostane drugega kot da si poiščem novo službo.
Kolikšno je breme vašega dela v tem trenutku, ste predvsem mama in žena, imate čas, da se posvetite domu in družini?
Poskušam. Hčerka me vidi samo za vikend, ker delam v drugi, popoldanski izmeni, zjutraj pa čistim v več hišah. Utrujenost je ogromna, ker gre za fizično delo od jutra do večera, tako da si lahko predstavljate, koliko časa lahko med tednom namenim družini.
Negotove, slabe delovne razmere poleg finančne nestabilnosti povzročajo tudi psihični stres. Kako pa vplivajo na vaše duševno zdravje? Se vam zdi, da ste izpostavljeni prevelikemu pritisku?
Vsako delo nosi svoje breme, tudi moje. Sem čistilka in trenutno opravljam generalno čiščenje celotne šole, kar pomeni, da je treba vse v šoli, vsak prostor in predmet, očistiti dosledno in pravočasno. Fizični napor je torej tako velik, da psihičnega ignoriram. Seveda sta pritisk in stres ogromna, sploh ko pomislim, kaj bo naslednji mesec z mojo službo … Vendar me je življenje do sedaj naučilo vsakokrat sprejeti trenutne razmere.
“Behind-the-Scenes 004” by pennstatenews is licensed under CC BY-NC 2.0
Ali menite, da ste kot ženska bolj ogroženi zaradi negotovega dela in da pri tem igrajo vlogo tudi vaše odgovornosti pri skrbi za dom? Vaš mož je prišel dve leti pred vami in si je uspel dobiti redno službo, vi pa še ne.
Tveganje vsekakor obstaja. Pogosto sem bila priča situacijam, ko zaposlene odpuščalo in se je prej odpustilo žensko, saj je denimo vodja trdil, da je moški v primerjavi z njo bolj sposoben za opravljanje določenih nalog. Kar zadeva skrb za dom, si ne morem dovoliti, da bi to lahko kakorkoli vplivalo na moje delo, ker ena plača ni dovolj, vedno manjka denarja, zato sprejemem vsako službo, da lahko preživim tako jaz kot moja družina.
Ali se zavedate posledic nestabilnega dela in kako lahko vpliva na vašo družino?
Ko se enkrat vse življenje boriš za golo preživetje, ne razmišljaš veliko o posledicah. Za nadaljnji razmislek praktično ni časa. Enostavno ne razmišljam o tem, ali je moja služba varna ali negotova, boj za preživetje je primarni, zato sprejmem vsako službo, ki mi prinese prinese Zgodi se mi, da ne razmišljam o tem, ali sem prijavljena ali ne, ker potrebujem denar in nisem v položaju, da bi zavrnila službo samo zato, ker na primer zaradi neurejene pogodbe ne bom imela dolge delovne dobe oziroma mi ta ne bo tekla.
Hvala, ker ste svojo zgodbo delili z nami. Upamo in želimo vam, da se vaši delovni pogoji v prihodnosti izboljšajo in da boste v Sloveniji dobili tisto, zaradi česar ste bili primorani zapustitisvojo državo.
Iz intervjuja gospe Žakline lahko sklepamo, da se ženske z Balkana soočajo s precejšnjo diskriminacijo na slovenskih tleh in da neplačano delo ustvarja nestabilnost in negotovost za njihovo prihodnjo redno zaposlitev. Naša sogovornica je omenila, da je najti službo v Sloveniji v tem času težko, kar kaže na zaskrbljujoče, grozne okoliščine, ki so posledica pandemije covida-19, in na dejstvo, da ženske težko usklajujejo poklicno in družinsko življenje. V tujih državah migrantke najpogosteje delajo v sektorjih čiščenja, oskrbe, socialnih storitev, kuhanja in maloprodaje. V teh krajih so zelo razširjene neobičajne, nestandardne, začasne in krajše zaposlitve, delavke pa so pogosto precej oškodovane zaradi nestabilnih, spremenjlivih in diskriminatornih ter nizkih prejemkov.
