LJUBLJANA, 28.3.2011
Gostje so skupaj z obiskovalci na okrogli mizi v organizaciji Kluba ptujskih študentov včeraj, 26.03.2011 na Ptuju, poskrbeli za živahno razpravo, začinjeno z nekaj sarkazma, ki navzven deluje bolj zapakiran strah pred posledicami morebitne uvedbe malega dela. Obiskovalcem so nekaj besed spregovorili Boris Frajnkovič, predstavnik ZSSS, Dejan Levanič, poslanec SD, Andrej Čuš, predsednik SDM in Marko Funkl, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.
Frajnkovič opozarja na razširitev kroga upravičencev do dela preko napotnic, ki se vrti tam okoli 800.000. Zakon o malem delu je dobra iztočnica za izničitev tega, kar prinaša pokojninska reforma. Čuš pravi, da je generacijsko neusklajen, ne zagotavlja osnovnih socialnih pravic, ljudje z Zakonom postajamo številke, prinaša več birokracije ter vedno dražji državni aparat. Levanič, ki je začel s stavki, da je nekdo očitno slabo prebral Zakon in da so nasprotovanja prisotna predvsem zaradi tega, zastopa stališče, da je bil namen Zakona v osnovi dober, da je namen ne ukinitev študentskega dela, ampak le nadomestitev le tega. Skliceval se je na formalno priznanje delovnih izkušenj po malem delu, pri čemer je znano, da je Vlada RS že poskušala z neformalno uvedbo priznanja delovnih izkušenj z indeksom Nefiks, ki pa žal ni popolnoma zaživel. Zakaj? Najverjetneje zato, ker so si študentje, ki so želeli svoje izkušnje ”izkoristiti” in ”se prodati” naprej, od svojega delodajalca lahko prejeli t.i. priporočilo, s katerim je študent dokazoval svoje izkušnje, navade in sposobnosti. A to je še najmanjši problem. Poslanec v DZ je pripravil tudi tabelo, v kateri je želel prikazati nekatere odstotke razdeljevanje financ trenutno in po uvedbi Zakona o malem delu. Presenečeno je Funkl opazil, da je Levanič zapisal, da se po trenutni zakonodaji za štipendije razdeli 3%, po novi pa 5,5%, namreč v Zakonu je zapisano, da bo za štipendije šlo 5%. Vprašamo se, kdo bere zakon dobro in kdo slabo. Funkl se je, kot vsakič do zdaj, posvečal predvsem in izključno vsebini Zakona, medtem ko se je Levanič prepogosto vračal k zadevam, ki na študentsko organiziranje mečejo slabo luč, nimajo pa nič z malim delom. Ob tej priložnosti je Funkl Levaniča pozval, naj javno obljubi, da bo do konca kampanje govoril in zagovarjal izključno zakon o katerem bomo odločali 10. aprila na referendumu, in ne več o zadevah, ki bi jih morali urejati v kakšnem drugem zakonu. V tem primeru, pravi Funkl, ga bo Levanič prepričal, da dejansko verjame v dober Zakon o malem delu in da stoji za tem, kar govori.
Dejan Levanič javno ni dal obljube.
Se bomo v Sloveniji lahko kdaj pogovarjali direktno in ne le sarkastično ali politično diplomatsko?
