Na okrogli mizi v Ljutomeru, 24. 03. 2011, se je v organizaciji Prleškega študentskega kluba zbralo lepo število obiskovalcev, ki jih zanima problematika malega dela in zaposlovanja v Sloveniji, s poudarkom na lokalnem okolju, torej v Prlekiji.
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo je zastopal Matej Jemec, predstavnik sindikatov pa je bil g. Jože Türkl. Zagovornikov Zakona o malem delu (ZMD) kljub vabilu žal ni bilo, očitno se ukvarjajo s ”pomembnejšimi” projekti, kot je malo delo, o katerega usodi se bomo volivke in volivci odločali na referendumu 10. aprila.
Vodja okrogle mize g. Simon Balažic, je več kot zadovoljivo povezoval dogodek, s svojim poznavanjem tematike pa v debato uspešno vključeval tudi publiko, ki je bila željna informacij.
Matej Jemec je predstavil stališče Gibanja o ZMD, s poudarkom na državi, ki želi v enem zakonu urediti položaj kar treh družbenih skupin, torej študentov, brezposelnih in upokojencev. Problem vidi v tem, da se bodo delodajalci z namenom izognitve velikim stroškom dela ob tako veliki konkurenci upravičencev za opravljanje malega dela posluževali najnižje urne postavke za plačilo delavcem, ki je postavljena na 4€ bruto, kar znaša 3,4€ neto. Za dostojno življenje to zagotovo ne zadošča, študentom je treba socialni status s štipendijami, upokojencem pa s pokojninami po vseh letih dela, ki so ga opravili, omogočiti človeka vredno življenje. Sramotno je, da bi morali upokojenci za dostojno življenje še delati.
G. Türkl se je s sogovornikom strinjal, sam pa je predstavil predvsem problematiko delavcev v Prlekiji ter Prekmurju. Problem vidi v položaju žensk, ki naj bi jih uveljavitev malega dela najbolj prizadela, saj malo delo na zagotavlja osnovnih pravic iz dela, torej pravice do porodniškega dopusta, malice, prevoza na delo, regresa… Mladi se bodo še težje odločali za ustvarjanje družine, ker se enostavno ne bodo sposobni preživeti, ostajali bodo doma, živeli na plečih staršev do 35. leta, kar za našo družbo gotovo ni pozitivno. ZMD je napisan v interesu delodajalcev, ki bodo na zakonit način lahko še bolj izkoriščali delavce ter jih brez težav kadarkoli lahko tudi odpustili, najeli nove male delavce, ki se bodo tako ujeli v nek tok malega dela, iz katerega bodo izplavali po približno 5 letih životarjenja v sistemu malega dela. V Prlekiji ter Prekmurju je delavcem že tako dovolj težko, mladih ni, podjetja se zapirajo, z uveljavitvijo malega dela pa bi regija doživela šok, ki bi jo ohromil za desetletje.
Vsi smo bili veseli udeležbe in podpore županje Ljutomera, Olge Karba, ki je tudi aktivno sodelovala v debati ter izrazila veliko zanimanje za to tematiko.
