Ljubljana, 24.03.2011
Svoja stališča na okrogli mizi študentskega kluba GROŠ, 23.03.2011 je imelo čast predstaviti kar 8 govorcev, kar je hkrati pomenilo, da je bil čas za razpravo dokaj omejen. Začel je g. Kotolenko, predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je ponovil že nič kolikokrat slišano verzijo slavospeva Zakonu o malem delu.
Sledilo je stališče predstavnika ZSSS, Zlatka Hrnčiča. Glavni poudarek z njegove strani: ZMD ni bil usklajen s socialnimi partnerji, kar se pa tiče delovne zakonodaje, je država preložila svojo odgovornost na državljane, poleg tega pa nas bo sto stalo še dobre 4 milijone evrov. ”ZMD bo naredil nepopravljivo škodo v družbi, ki se bo težko izkopala iz te krize” so bile njegove s precej grenkim priokusom izrečene besede.
Stališče v prid ZMD je zavzel Marko Kastelic iz Mladega foruma SD. V ZMD je napisanih cel kup učinkovitih in dobrih stvari, kot recimo: omejitve urnih postavk, omejitev kdo lahko dela in koliko lahko dela. A to je dobro, da država ljudem omejuje koliko in za koliko lahko delajo? Zanimivo stališče, vsekakor.
Žan Mahnič iz podmladka SDS pozdravlja Vlado, ki se trudi nekaj spremeniti, vendar način žal ni pravi. Mnenja je, da bo prišlo do še večjega izkoriščanja napotnic ter da se bodo delodajalci težko odločili za plačilo višje urne postavke od minimalne, ki je določena na 4 evre bruto. Malo delo tudi ne zagotavlja pravic iz dela, kot so regres, porodniški dopust, malica, prevoz na delo, tako da bomo na koncu vsi mali delavci, ker bo ”malo delo izpodrinilo veliko delo”.
Predstavnik podmladka LDS, Borut Cink se je zavzel za ZMD, saj naj bi ta zakon predstavljal ”korak naprej” in bil nek smiseln stik delavcem z delodajalci, imeli bi centralno evidenco, za katero bi jamčila država. Lepo, da tako zaupa v moč države, ko pa ta ista država delavce ”ropa” dostojnega življenja, s tem ko jim jemlje osnovne pravice iz dela.
Jernej Vrtovec, predstavnik mladih v Novi Sloveniji, nasprotuje ZMD, saj z malim delom ne bo nobenih pravic. Sprašuje se, k čemu naj bi bilo malo delo za študenta dodatek? V Avstriji je res tako, da ima vsak študent štipendijo, tam je malo delo res dodatek za boljše življenjske razmere. V Sloveniji pa žal temu ne bi bilo tako. Kar se tiče koncesijskih dajatev: ”Pri nas imamo tudi Zavod za zaposlovanje, na katerem lahko dvignemo napotnico za delo, vendar se je te možnosti v letu 2010 poslužilo zgolj 400 študentov, kar je sramota za državo, saj bi ta denar lahko šel v proračun in koristil za izboljšanje razmer študentov, temu pa ni bilo tako.”
Gašper Kokot iz Združenja za odgovorno prihodnost vseh generacij je bil bolj medel, na kratko je predstavil po njegovem mnenju prednosti ZMD v primerjavi s trenutno ureditvijo študentskega dela, vendar je ves čas ponavljal: ”če se vrnem k Zakonu, ki priporočam, da ga prebere vsak”.
Marko Funkl, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo je začel z besedami: ”Velikokrat slišimo o študentskih servisih, nakupu Falcona, 11 milijonov evrov vrednem popisu nepremičnin, 4.8 mio evrov vredni članarini za OECD, vendar bi se danes pogovarjali o ZMD”. ZMD je slab zakon, saj združuje 3 popolnoma različne družbene skupine, torej študente in dijake, brezposelne ter upokojence, kar je nesmiselno in slabo, saj izkušnje iz tujine kažejo, da je življenje v sistemu malega dela kar 90% ljudi pahnilo v revščino in tega ne smemo dopustiti v Sloveniji. Poiskati moramo drugačne in boljše rešitve, kar pa lahko storimo le skupno, z dialogom. Ministrstva je tudi treba povezati med seboj in uvesti enotno evidenco vpisov je še bilo slišati s strani Marka Funkla, ki ga je v tej ideji podprlo nekaj sogovorcev. Spomnil je tudi na projekt Absolvent-aktiviraj in zaposli se, ki je bil izkoriščen v 22%, kar je praktično enako nič. Država nima ustreznih orodij za nudenje zaposlitve, tudi malo delo ne bo prineslo novih delovnih mest za nedoločen čas, javna uprava tudi ne bo zaposlovala, kdo pa potem bo?
Sledilo je nekaj mnenj obiskovalcev v publiki, ki so predstavili svoje videnje sistema malega dela in apelirali na državo, naj ne ureja zgolj študentskega dela, ampak naj ga povezuje s štipendijami, naj ustrezno omogoči dostojno življenje upokojencem ter omogoči brezposelnim boljši stik z delodajalci na trgu dela.
Na vprašanje o izidu referenduma, ki bo 10. aprila je najbolj preroško odgovoril Jernej Vrtovec, ki je napovedal rezultat 65:35 odstotkov v korist nasprotnikov malega dela.
Upamo, da bo temu res tako, zato se v čim večjem številu referenduma udeležimo ter obkrožimo PROTI.
