Ljubljana, 23.03.2011
Klub študentov Slovenska Bistrica je 22. marca pripravil okroglo mizo o Zakonu o malem delu, kjer so svoja stališča predstavili trije govorci. Matevž Frangež, poslanec Državnega zbora iz vrst Socialnih demokratov je v uvodnih besedah povedal, da Zakon o malem delu ne rešuje temeljnih družbenih težav, je pa del reševanja le teh. Ni se v popolnosti strinjal s stališčem Gospodarske zbornice, da Zakon o malem delu ne bo prinesel novih delovnih mest, si je pa zaželel, da bi taisti zakon vendar le delo na črno prelevil v legalno zaposlovanje, hkrati pa izrazil svoje zavedanje, da bo to zelo težko. Ob tem se postavi retorično vprašanje, zakaj je Vlada RS potem sprejela tak zakon, v katerem segmentu gospodje v Državnem zboru iščejo ta delovna mesta in kako lahko zastopajo stališče, da bo malo delo prineslo več novih rednih delovnih mest.
”Malo delo je fleksibilna oblika dela. Slovenija je prva v Evropi po fleksibilnosti trga dela, namreč v tej obliki dela, je od leta 2000 zaposlenih 20% več mladih do 30. leta starosti, kar je šokanten podatek; obenem pa se je v zadnjih desetih letih za 240% povečala stopnja brezposelnih diplomantov. Praksa iz tujine je pokazala, da ljudje, ki delajo preko inštituta malega dela, potrebujejo povprečno 5 let, da pridejo do redne zaposlitve,” je opozoril Marko Funkl, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Ob tem je nedvomno potrebno glasno opozoriti tudi na dejstvi, da s tem ko zakon omejuje zaslužek, omejuje tudi dela željnih ljudi z maksimalno dovoljenimi urami, se pravi 720 ur na leto. Pa kje ste spoštovani državljani še videli vlado, ki bi ljudem odvzela pravico do neomejenega dela?
Gregor Cerar, predstavnik Zveze svobodnih sindikatov se je strinjal s Funklom in dodal, da bo Zakon o malem delu konkretno omejil, če ne celo ukinil delavske pravice. Poleg omejenosti števila ur, se malemu delavcu ne daje pravice do malice, potnih stroškov, regresa, dopusta, porodniškega dopusta… in bo kot tak zagotovo imel nepopravljive posledice na trg dela v Sloveniji in zaradi tega se bo nedvomno povečala socialna izključenost, prišlo bo še do večjega razslojevanja ljudi, zakon pa bo zagotovo neposredno vplival na ceno dela, s tem pa posredno tudi na kolektivna pogajanja.
Kljub temu, da smo Slovenci znani po ”nojevski politiki (glavo v zemljo, nič ne vidim, nič ne slišim, nič ne rabim, nič ne bom)”, so to dejstva zaradi katerih bo trpel sleherni posameznik, z omejeno dovoljeno stopnjo zaposlenosti ali celo nezaposlenosti, to so dejstva, ki bodo Slovence še bolj oddaljila od normalnega, dostojnega življenja in to so dejstva, zaradi katerih je potrebno na referendumu 10. aprila obkrožiti PROTI.
