Pojav socialnega dampinga: razprava o aktualnem izzivu prava socialne varnosti

Eva Juren, študentka socialnega dela in koordinatorica socialnopravne klinike.

V tej razpravi se bom posvetila pojavu socialnega dampinga, ki ga definiramo kot gibanje na trgu dela, v sklopu katerega podjetja na račun zmanjševanja stroškov plač in kvalitete delovnih pogojev, ki so ponavadi v nasprotju s spoštovanjem človekovega dostojanstva, nudijo svoje proizvode ali storitve po občutno nižji ceni, kot je običajno (Buelens in Rigaux, 2016). Pojav je posledica trenutnega trenda fleksibilnosti na trgu dela v Evropi, katerega primarni namen je bil zmanjšanje brezposelnosti in segmentacije, a je v veliko državah prišlo do izkoriščanja te možnosti, kar ni prineslo želenega učinka temveč povečevanje neenakosti in prikrajšanje številnih ljudi za dostojne pogoje dela in življenja (Kresal, 2014).

 

Neomejena konkurenca znotraj delovne sile ni sekundarna posledica uvedbe liberaliziranega nadnacionalnega trga ampak je njen glavni element in cilj.

Pojav socialnega dampinga sicer ni bil specifično obravnavan na nobenem našem srečanju v okviru Socialnopravne klinike vendar se je znotraj posameznih srečanj velikokrat omenilo primere tega pojava. Ker ugotavljam, da se socialnemu dampingu v Sloveniji ne posveča posebne pozornosti in se o njem (še) ne govori veliko čeprav je prisoten med nami, sem se odločila, da to razpravo namenim tej še zdaleč ne zanemarljivi tematiki.

Neoliberalistična ideologija je v Evropi in po svetu pridobila status dogme, kar pomeni, da dvomi v področje uporabe ali ustreznost le te niso upoštevani, ne glede na zadevo. Neomejena konkurenca znotraj delovne sile ni sekundarna posledica uvedbe liberaliziranega nadnacionalnega trga ampak je njen glavni element in cilj. Prevlada takšnega trga ogroža tako človeško dostojanstvo kot demokratično strukturo naše družbe, dolgoročne posledice pa bodo prinesle grožnjo tudi temeljem naše civilizacije (Buelens in Rigaux, 2016). Neoliberalistična ideologija namreč izredno negativno vpliva na delavske pravice, ki so neprecenljiva civilizacijska pridobitev svetovne in zlasti evropske socialne dediščine. Te pravice so omogočile kvaliteten socialni razvoj – zmanjševanje neenakopravnosti, revščine in izboljševanje delovnih in posledično tudi življenskih razmer. Sedaj se zaradi stalnega pritiska z reformami v smeri zniževanja, nespoštovanja ali izigravanja v praksi te pravice razgrajujejo, kar je nesprejemljivo (Boškić idr., 2013). Tako se je na trgu pojavilo veliko oblik nedostojnega dela, znotraj katerih se pojavlja socialni damping. 

Gre za izbiro zakonodaje, ki koristi podjetju oziroma delodajalcu, delavce pa postavi v slabši položaj.

Znotraj Evropske unije je socialni damping definiran kot taktično udejstvovanje podjetij na trgu dela, kadar ponujajo svoje proizvode ali storitve po nižjih cenah na račun uporabe zakonskih ureditev, ki v sklopu evropskega delovnega prava omogočajo, da se njihovi zaposleni iz tujih držav oziroma njihove pogodbe o zaposlitvi razlagajo po zakonodaji druge države članice kot je drugače v podjetju običajno (Buelens in Rigaux, 2016). Gre za izbiro zakonodaje, ki koristi podjetju oziroma delodajalcu, delavce pa postavi v slabši položaj. To je pravzaprav način, kako tuje delavce plačati manj ali jim znižati kvaliteto delovnih pogojev na račun višje profitnosti podjetja, ki je navidezno popolnoma v skladu z zakonom. Ni nujno, da se situacija navezuje na izključno tuje in domače delavce, lahko gre tudi za mlade in stare delavce ali kako drugače definirano razlikovanje glede na določene lastnosti delavcev. Ne glede na obliko, v kateri se pojavi, pa socialni damping predstavlja kompleksno socialno problematiko, oblikovano in izzivano s strani evropskega prava. Sama se bom v tej razpravi osredotočila na razlikovanje med tujimi in domačimi delavci, saj je le to tudi najbolj pogosto in strokovno raziskano, hkrati pa so bili takšni primeri opredeljeni kot pogosti na našem srečanju socialnopravne klinike s predstavniki Zavoda za zaposlovanje.

“Worker pruning fruit trees” by World Bank Photo Collection is licensed under CC BY-NC-ND 2.0

Koncept socialnega dampinga je sestavljen iz dveh glavnih elementov, relativnosti in primerjave. Prvo vprašanje, na katero si moramo odgovoriti pred začetkom presoje, ali gre za socialni damping ali ne, je namreč, katero zakonodajo delovnega prava ob tem sploh upoštevati. V Evropski uniji vedno obstajata dve možnosti, evropska ali državna zakonodaja delovnega prava. Če si za referenco izberemo evropski trg dela, svobodna izbira poljubnega sistema zakonodaje ene izmed držav članic glede plačilnih stroškov in uporaba le tega, ni nezakonita (Buelens in Rigaux, 2016). Evropski trg namreč deluje po načelu krepitve štirih svoboščin notranjega trga (prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala) z namenom zagotoviti rast, konkurenčnost in zaposlovanja (Uredba Evropskega parlamenta in sveta, 2008). Takšna ureditev torej dopušča svobodno izbiro glede uporabe zakonodaje delovnega prava v določenih zadevah. Zaradi tega dejstva je pomembno, da pri izbiri reference upoštevamo ključna razlikovanja oziroma primerjavo med evropsko in državno ureditvijo delovnega prava. Več kot očitno je, da ukrepi na področju notranjega trga, sprejeti na ravni Evropske unije, močno vplivajo na zakonodaje delovnega prava držav članic. Rezultat tega je, da zaradi tržne svobode in odsotnosti ustrezne evropske zakonodaje obstaja velika možnost, da so sistemi delovnega prava držav članic bolj nagnjeni h konkurenčnosti in komercializaciji.

Kvaliteta življenja je v prevladujočem delu prebivalstva odvisna od ravni delavskih pravic in od delujočih institucij pravne socialne države, ki so zagotovljene v neki državi.

V skladu s trenutnimi pravnimi normami se takšne ureditve ne razlaga kot, da bo čez čas povzročila izravnavo pogojev za zaščito delovnih mest do najnižje možne stopnje. To pa ne zdrži za pravne strukture, ki povzročajo pojav socialnega dampinga, ker dovoljujejo konkurenčnost med domačimi in tujimi delavci. Ti delavci so torej vsi zaposleni v isti državi, a so tuji delavci podvrženi bistveno manj doslednim sistemom socialne varnosti in zaščite delovnega mesta. Interpretacija o porazdelitvi pristojnosti, ki bi odobravala takšne situacije, bi morala prikrajšati državne zakonodajalce do njihove pristojnosti odločati v zadevah o vsebini delovnega prava. Prav tako bi potem nasprotovala Pogodbi o Evropski uniji, ki spoštuje suverenost državnih zakonodajalcev. Zaradi teh dejstev je v procesu presoje, ali v nekem primeru gre za socialni damping ali ne, bolj smiselno upoštevati državno zakonodajo in ureditev njenega trga dela kot referenco (Buelens in Rigaux, 2016).

Osnovni izziv v primeru socialnega dampinga je, kako zagotoviti socialno varnost vse večjemu delu populacije, ki se srečuje z fleksibilnimi in vse pogosteje tudi s nedostojnimi oblikami zaposlovanja in dela. Destandardizacija načinov zaposlovanja in dela v praksi pomeni prenos tveganja in negotovosti na posameznika in dolgoročni razkroj te družbe tako na ravni družbenega sistema kot na ravni posameznika. Ne gre samo za večanje družbene neenakosti in vprašanje socialne varnosti v materialnem smislu, temveč tudi za psihofizične posledice, ki jih taki trendi povzročajo med člani te družbe in v družbi kot celoti (Ignjatović, 2017).  Potrebno je upoštevati svetovne trende, kot sta globalizacija in vedno novejša tehnologija ter dejstvo, da standardi sistemov socialne varnosti tem trendom niso prilagojeni. Ti standardi namreč še vedno temeljijo na pravicah, ki izhajajo predvsem iz redne zaposlitve za nedoločeni čas s polnim delovnim časom, kar je prej res prevladovalo med oblikami zaposlitve, vendar temu danes ni več tako.

delavci so torej vsi zaposleni v isti državi, a so tuji delavci podvrženi bistveno manj doslednim sistemom socialne varnosti in zaščite delovnega mesta

Neoliberalistična ideologija je torej povzročila, da solidarnosti in sožitja občutno primankuje. Kvaliteta življenja je v prevladujočem delu prebivalstva odvisna od ravni delavskih pravic in od delujočih institucij pravne socialne države, ki so zagotovljene v neki državi. To velja seveda samo v primeru, da se te pravice dejansko uveljavljajo, ne pa da so le deklarirane in v praksi neupoštevane ali sistematično kršene (Kresal, 2014). Ne smemo si zatiskati oči pred problemom, na katerega stroka opozarja že dlje časa in se vse bolj širi. Udejstvovanje socialnega dampinga je potrebno preprečiti in ustrezno sankcionirati. V našem razumevanju delovanja družbe so potrebni premiki – na področju razmerja med kapitalom in delom, socialne države in zagotavljanja temeljnih socialnih pravic. Zavedanje katastrofalnega učinka neoliberalizma, ki služi le peščici in povzroča izkoriščanje večine, je pomembno in nujno na tej točki, kjer smo sedaj.

 


 

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV IN LITERATURE

Boškić, R., Breznik, M., Kresal, B., Leskošek, V., Rihter, L., & Smolej, S. (2013). Revščina zaposlenih. Ljubljana: Sophia.

Buelens, J., & Rigaux, M. (2016). From social competition to social dumping. Cambridge: Intersentia Ltd

Ignjatović, M. (2017). Izzivi na trgu dela. V M. Filipovič Hrast, & T. Rakar (ur.), Prihodnost slovenske države blaginje (str. 33). Ljubljana: FDV.

Kresal, B. (2014). Prikrita delovna razmerja – nevarno izigravanje zakonodaje. Delavci in delodajalci, 2-3, 177.

Uredba Evropskega parlamenta in sveta (2008). Ur. l. EU 764/2008.