LJUBLJANA, 20.3.2011
Na okrogli mizi 19.03.2011 v Lendavi je potekala zanimiva razprava o slabostih Zakona o malem delu in iskanju prednosti, ki pa jih kar ni bilo slišati.
Marko Funkl, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo ugotavlja, da Zakonu nasprotujemo že od samega začetka, še posebej v točki, kjer Zakon združuje tri popolnoma različne skupine, ki vstopajo na trg dela s popolnoma drugim izhodiščem. Malo delo je slabo za študente, brezposelne in upokojence. ”Sami ne verjamemo v nadzor nad malim delo, saj imamo v Sloveniji trenutno le nekaj več kot 80 inšpektorjev dela, ki so v zadnjem letu ugotovili le 9 kršitev ob dveh milijonih izdanih študentskih napotnic. S to ureditvijo uzakonjamo obliko delo, ki dejansko omejuje željo po delu na 720 ur letno,” je povedal.
Lendavčan Milan Utroša, ki je na okroglo mizo prišel kot predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je zagovarjal dejstvo, da se pogosto dogaja, da je na drugi strani manjko argumentov za Zakon, zato se namerno preusmerja pozornost na področja, ki malega dela dejansko ne zadevajo. Izkušnje iz tujine kažejo, da bo Zakon o malem delu revščino le še povečeval, bogate pa bogatil zaradi ne-potrebe po rednem zaposlovanju. Utroša je nadaljeval: ”Cilj ni malo delo, cilj je veliko delo, ” poudaril, da mora vlada voditi tako gospodarsko politiko, ki ustvarja redna delovna mesta in zaključil s pozivom PROTI na referendumu 10. aprila, da preprečimo zaživitev Zakona o malem delu, ki je škodljiv za vse generacije.
Predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru, Žiga Schmidt je dopolnil predhodnika, da medgeneracijske solidarnosti v tem zakonu ni, gre le za utvaro javnosti. Prav vsak državljan Republike Slovenije bo lahko postal mali delavec in ob tem postavil retorično vprašanje, če mu lahko kdo od sodelujočih našteje 5 velikih uspešnih slovenskih podjetij, ki delajo dobro. Odgovora ni bilo, ob podobnem vprašanju o nemških podjetjih se je dvom razblinil. ”Veliki avtomobilski koncerni v Nemčiji imajo v letošnjem letu poslovne pluse, npr. samo Volkswagen je v prejšnjem tednu dal 1.700 EUR nagrade vsakemu zaposlenemu in jasno je, da to niso mali delavci. Pri nas je situacija drugačna, ‘režemo investicije’ v znanost in razvoj.”
Okrogla miza je bila sicer dobro obiskana, uradnim nagovorom gostov je sledila burna debata, predvsem o vplivu Zakona na samostojne podjetnike oz. pospeševanju s.p.- izacije, in o tem, zakaj je nasprotnike Zakona o malem delu tako zelo težko slišati v javnih ali nacionalnih medijih. Nekaj je zagotovo jasno, Ustava RS navaja enakost vseh pred zakonom – država pa je pripravila zakon, kjer bomo vsi enakopravno delali, 720 ur na leto maksimalno, na drugi strani pa nas malo delo selekcionira na velike in male, na bogate in revne.
