Minister Svetlik pohitel z umazano kampanjo

Sporočilo za medije

Predstavniki Gibanja za dostojno delo in socialno družbo so včeraj na novinarski konferenci izražali zaskrbljenost zaradi predvidene umazane igre MDDSZ, je minister Svetlik že dajal zavajajoče izjave.

(Ljubljana,  4. januar 2011) Predstavniki Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, ki združuje mlade, brezposelne in delavce, so ogorčeni nad izjavami ministra  dr. Ivana Svetlika. Predstavniki Gibanja so še včeraj opozarjali na pomanjkanje argumentov MDDSZ in bojazen pred demagoško in umazano kampanjo s strani ministra Svetlika, ko je slednji zaradi pomanjkanja argumentov, že pohitel z izkrivljenimi in netočnimi izjavami. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik se trudi volivke in volivce prepričati, da za pobudo za zakonodajni referendum proti zakonu o malem delu (ZMD) stoji nekaj posameznikov in da ZMD prinaša same prednosti. V Gibanju so ogorčeni nad takšnim načinom komuniciranja in argumentirano zavračajo očitke. Predsednik Gibanja Marko Funkl pravi: »Argumenti, ki jih je včeraj izpostavil minister Ivan Svetlik, so demagoški in naperjeni v negativno kampanjo, ne pa v argumente in rešitve, ki jih Slovenija potrebuje.«

Minister Svetlik navaja, da bo Zakon o malem delu preoblikoval študentsko delo, ki študentom in dijakom ne nudi socialnih pravic in socialne varnosti, po drugi strani pa zagotavlja, da bodo malo delo opravljale družbene skupine, katerih socialni status je zagotovljen in urejen. Po njegovih besedah, gre za »krepitev socialne varnosti, ne za njeno zmanjševanje«. V Gibanju odgovarjajo, da socialne pravice študenta ureja že njegov status. Malo delo mu ne daje popolnoma nobenih dodatnih pravic, razen diskriminatornega obravnavanja vplačevanja v pokojninsko blagajno, kjer bo po 6 letih malega dela, če bo seveda polno izkoristil kvote, dobil priznano zgolj eno leto delovne dobe. To pomeni, da bo moral delati 240 let, če bo želel dobiti pokojnino iz tega naslova. Ključna prednost študentskega dela je, da se to konča, ko študent izgubi status. »Pri malem delu bo pa mali delavec večno. Kot se je to pokazalo v Nemčiji. Potrebno je poudariti, da je prehodnost iz študentskega dela v redno zaposlitev 68 odstotna, med tem ko je pri malem delu zgolj 10 odstotna. Kakšna krepitev socialne varnosti je to. To je zgolj manever, da se bo fiktivno zmanjšalo število brezposelnih, ki bodo izgubili status brezposelnega, živeli v revščini in kot mali delavci delali za 150 EUR na mesec. Svetlik pa se bo tolkel po prsih, kako je zmanjšal brezposelnost,« je ogorčen Funkl.

Minister pravi, da bo preko malega dela možno zbrati tudi več sredstev za štipendije in študentske domove: »Sredstva se bodo namreč zbirala ne le z malim delom, ki ga bodo opravljali študentje, temveč tudi z malim delom brezposelnih in upokojencev.« Gibanje ob tem poudarja, da je enako nesprejemljivo in neodgovorno sprejeti zakon, ki pod krinko povečevanja sredstev za štipendije in študentske domove za študente, ogroža kakovost dela in uvajanja prekernega dela za dijake, študente, brezposelne in upokojence.

»Študentsko delo danes obsega približno 30 tisoč delovnih mest in ker je poceni, študente čim dlje zadržujejo v statusu študenta,« je opozoril Svetlik. Marko Funkl je poudaril, da MDDSZ s tem podatkom v javnosti ustvarja občutek, da se bo z uveljavitvijo ZMD povečalo število zaposlitev, saj naj bi se dela iz študentskega pretopila v redne zaposlitve. Vendar pa je ta izračun narejen na številu delovnih ur, ki jih opravi 150.482 dijakov in študentov pri opravljanju 1.150.000 različnih del, kot je bilo izdanih napotnic v letu 2008. Iz tega torej sklepamo, da se opravi veliko različnih del pri različnih delodajalcih. V kolikor bi trditev, da obseg študentskega dela predstavlja polnih 30.000 zaposlitev, držala, potem bi to pomenilo, da bi po zakonu o malem delu vsak mali delavec povprečno opravil v letu 36 različnih del, pri različnih delodajalcih. To pa konkretno in neizpodbitno predstavlja prekerno delo, saj bi vsak delavec kar 36 krat v letu (52 tednov), moral zamenjati delodajalca.

Minister Svetlik zavaja s podatkom, »da bodo dijaki in študenti malo delo lahko opravljali v 93% v enakem obsegu kot doslej, samo 7% študentov je opravljalo več tega dela oziroma zaslužilo več kot so omejitve v tem zakonu«, ne obrazloži pa, da se bo zaradi uzakonjene minimalne urne postavke 4 EUR, za 720 ur letno, ustavil na 2.880 EUR bruto in ne 6.000 EUR bruto, kakor obljublja minister.

»Danes gredo sredstva iz koncesijskih dajatev neposredno študentski organizaciji in v ta sredstva ni nobenega vpogleda,« je opozoril Svetlik. Funkl na to odgovarja, da ne morejo verjeti, da se minister Svetlik še zmerja spreneveda. V lanskem letu je vsaj tri krat omenil to zavajajočo izjavo in bil opozorjen. Zato še enkrat: »Računsko sodišče ima zakonsko podlago o nadzoru porabe sredstev v 45b členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. ŠOS je po naših podatkih že večkrat javno pozval, naj pristojni končno pridejo pregledati njegovo poslovanje, da se takšna zavajanja ne bodo več ponavljala. A ko zmanjka realnih argumentov,  je očitno potrebno laž ponavljati tako dolgo, da postane resnica.«