Pravni nasvet: zimski regres – “božičnica”

Fotografija: “Wallowa Lake in winter, Oregon” by Bonnie Moreland (free images) is marked with Public Domain Mark 1.0.

Opredelitev – kaj sploh je zimski regres?

Zimski regres oziroma po domače božičnica je relativno nov institut, ki od novembra 2025 upravičencem daje novo delovnopravno pravico, delodajalcem pa nalaga novo obveznost.

Prej je bila božičnica del plače iz naslova poslovne uspešnosti. Vsak delodajalec se je sam odločal, ali jo bo delavcu izplačal in v kakšni višini.

To pa ne izključuje možnosti, da delavec še vedno lahko prejme tudi nagrado za poslovno uspešnost poleg zimskega regresa.

Od novembra 2025 je božičnica obvezna za vse delodajalce. Kljub temu ima delodajalec še vedno določeno diskrecijo pri višini izplačila, saj zgornja meja ni določena.

Zakonska določenost?

Obvezni zimski regres ureja Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR)¹, ki je začel veljati konec novembra 2025.

Kdo je upravičenec?

Upravičeni so:

• vsi delavci (javni in zasebni sektor),

• funkcionarji,

• upokojenci, ki prejemajo letni dodatek,

• osebe, ki prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja in prejemajo letni dodatek.

Višina in rok izplačila

Delavec ima pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji. Za leto 2025 so delavci upravičeni do najmanj 638,86 EUR. Prejemniki pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja pa 150 EUR. Zimski regres mora biti izplačan v denarni obliki.

Delavcem mora biti izplačan do 18. decembra istega leta. V letu 2025 se je lahko ta rok izjemoma podaljšal do 31. marca 2026, če je imelo podjetje likvidnostne težave in če je to določeno s kolektivno pogodbo. Te izjeme niso veljale za javni sektor.²

Za upokojence in prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja je moral biti zimski dodatek izplačan najpozneje do 19. decembra 2025. Če je bila pravica priznana naknadno, se je morala izplačati najpozneje s pokojnino za maj 2026.³

Sorazmerni del regresa

Delavec, ki sklene ali preneha delovno razmerje med koledarskim letom in je zaposlen krajši čas od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela regresa glede na čas zaposlitve.

Enako velja za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas. V tem primeru se regres izplača sorazmerno delovnemu času.⁴

Tudi upokojenci, ki prejemajo sorazmerno pokojnino, prejmejo zimski regres sorazmerno. Višina je odvisna od dopolnjene zavarovalne dobe v Republiki Sloveniji glede na skupno dopolnjeno leto.⁵

Obdavčitev

Zimski regres do določene višine ni obdavčen in se ne všteva v dohodnino. Če preseže določeno mejo, se presežek šteje kot nagrada za poslovno uspešnost in se lahko obdavči.

Letni regres se upošteva pri letni dohodnini.⁶

Pri uživalcih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja se od zimskega dodatka za 2025 dohodnina ne plača.⁷

Kaj lahko storite v primeru da niste izplačani?

Delavci

Če menite, da delodajalec ne izpolnuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši vaše pravice, ga pisno opozorite in zahtevajte odpravo kršitev.

Za nadzor nad izvajanjem zakona je pristojen Inšpektorat za delo. Inšpektorat lahko delodajalca oglobi v primeru neizplačila v skladu z zakonom. Kršitev lahko prijavite Inšpektoratu za delo (glejte tudi razdelek »prijava na inšprektorat za delo). Prijava je lahko tudi anonimna.

Če se stanje ne izboljša se lahko vloži tožba na pristojno delovno sodišče. Paziti je treba na roke.

Ko gre za kršitve s strani delodajalca je standardni postopek:

• pisno opozorilo delodajalcu,

• delodajalec ima 8 dni časa za odpravo kršitve,

• če kršitve ne odpravi, ima delavec nato 30 dni časa (od poteka roka za odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti) za vložitev tožbe.⁸

Posebnost: v primeru denarnih terjatev ali prenehanja pogodbe o zaposlitvi, pisna zahteva za odpravo kršitev delodajalca ni potrebna, saj se lahko tožba vloži neposredno.⁹

Prejemniki pokojnin in nadomestil iz invalidskih zavarovanj

Sredstva se zagotovljajo iz državnega proračuna, zimski dodatek pa izplača Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Ker ima ZPIZ status javnega zavoda, je za nadzor nad njegovim delom pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Posamezni nadzorni postopki se lahko izvajajo tudi preko pristojnih inšpekcijskih služb.¹⁰

Avtorica: Hana Duranovič

VIRI:

Zakonodaja

• Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. (2025/2026). Uradni list Republike Slovenije, št. 91/25 in 32/26.

Spletni viri:

• Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. (2025). Sporočilo za javnost: Zimski dodatek v letu 2025.

Dostopno na: https://www.zpiz.si/cms/content2019/sporoilo-za-javnost-zimski-dodatek-v-letu-2025

• Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije. (n.d.). Tematski zapisniki – sistemski nadzori s področja ZUP in UUP v javnih zavodih s področja socialnega zavarovanja.

Dostopno na: https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/IJS/Tematski-zapisniki/UI-Tematski-zapisniki/Sistemski-nadzori-s-podrocja-vodenja-ZUP-in-UUP-v-javnih-zavodih-s-podrocja-socialnega-zavarovanja/ed2139bd0f/0610-94-2017_15_ZPIZ.pdf

• Vrhovno sodišče Republike Slovenije. (b. d.). Delovni spor.

Dostopno na: https://nasodiscu.si/delovni-spor