Pravni nasvet: pravica do odklopa

Slika ustvarjena z umetno inteligenco (Lumo).

Kaj je pravica do odklopa?

Pravica do odklopa pomeni pravico zaposlenih, da med počitkom oziroma drugo upravičeno odsotnostjo z dela niso dosegljivi delodajalcu.¹

Delodajalec ne sme posegati v prosti čas delavca med dnevnim ali tedenskim počitkom, dopustom ali drugo odsotnostjo. Delodajalec mora to pravico spoštovati in sprejeti ustrezne ukrepe za njeno zagotavljanje.

Namen

Gre za pomembno pravico, ki varuje fizično in psihično zdravje zaposlenih. Prispeva tudi k boljšim odnosom med delodajalcem in delavcem.

Poleg tega krepi produktivnost ter ustvarjalnost delavcev v rednem delovnem času in zmanjšuje tveganje za delovne nezgode.²

Zakonodaja

Pravico do odklopa ureja 142. a člen in 217.a člen Zakona o delovnih razmerjih. .

Komu pripada in izjeme

Pravica pripada vsem delavcem, saj ZDR-1 ne določa izjem. Vendar se način izvajanja razlikuje glede na naravo dela.

Pri poklicih, ki terjajo več fleksibilnosti (policija, gasilci, zdravstvo, ipd.), se pravica ne more izvajati na enak način kot v »običajnih« delovnih okoljih. Zato se prilagodi naravi dela in posebnim zahtevam posameznega poklica.³

Kako se izvaja v praksi?

Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravice do odklopa.

Ukrepi se določijo v skladu s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali kolektivno pogodbo ožje ravni. O njih morajo biti delavci pisno obveščeni na običajen način (npr. objava na oglasni deski v podjetju).

Primeri ukrepov:

• ozaveščanje zaposlenih,

• usposabljanje in posredovanje navodil vodjam,

• samodejni odgovori na e-pošto,

• omejitev prejemanja službene e-pošte izven delovnega časa⁴

Ukrepi morajo jasno določiti čas, ko zaposleni niso dosegljivi.

Prav tako morajo omejiti morajo komunikacijo izven delovnega časa.

Določiti morajo izjeme (npr. nujne primere) in urediti obveznosti delodajalca ter zaposlenih.

Predvideti morajo tudi postopke ob morebitnih kršitvah.⁵

Kršitev pravice in ukrepanje

Delodajalci pogosto kršijo to pravico zaradi nepoznavanja zakonodaje ali zasledovanja dobička in konkurenčnosti. Pogosto zaposlene za dosegljivost in delo zunaj rednega delovnega časa tudi nagrajujejo.

Sankcije za kršitve delodajalcev so določene v 217. a členu ZDR-1. Predvidene so globe.

Varstvo pravice:

• opozorilo delodajalcu,

• zahteva za odpravo kršitve,

• obvestilo sindikatu,

• prijava inšpektoratu,

• uveljavljanje sodnega varstva pred sodiščem (200. člen ZDR-1, 5. člen ZDSS-1).

V primeru spora nosi dokazno breme delodajalec. Dokazati mora, da je pravico do odklopa dejansko zagotavljal.

Avtorica:  Hana Duranovič