Poslovna uspešnost pomeni uspešnost poslovanja celotnega podjetja. To pomeni, da so delodajalec in posledično tudi delavci dosegli oziroma presegli zastavljene cilje glede prometa, dobička ipd. Sestavni del plače je torej lahko tudi plačilo za poslovno uspešnost, pod pogojem, da je dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.[1] Merila morajo biti vnaprej znana vsem delavcem.
Plačilo za poslovno uspešnost se davčno ne všteva v osnovo za dohodnino, če so med drugim izpolnjeni naslednji pogoji:
- izplačano je največ dvakrat v koledarskem letu;
- pravica je določena v splošnem aktu ali kolektivni pogodbi;
- izplačilo pripada vsem upravičenim delavcem po vnaprej določenih pravilih;
- davčna oprostitev velja do skupne višine 100% povprečne mesečne plače v Sloveniji.[2]
Vendar delodajalec trinajste plače ne sme izplačati brez ustrezne podlage oziroma z namenom izkoriščanja davčnih predpisov. Če pride do inšpekcijskega nadzora, mora delodajalec dokazati, da je dejansko prišlo do poslovne uspešnosti, torej da so bili zastavljeni cilji doseženi in da so izpolnjeni pogoji za ugodnejšo davčno obravnavo izplačila.
Javni sektor
V javnem sektorju trinajste plače oziroma izplačila iz naslova poslovne uspešnosti, kot ga poznamo v zasebnem sektorju, praviloma ne poznamo. Plače javnih uslužbencev, njihova delovna uspešnost, dodatki in napredovanja so urejeni s predpisi, ki urejajo plačni sistem javnega sektorja.
Drugače je pri javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih ima država ali lokalna skupnost večinski delež oziroma prevladujoč vpliv. Ti subjekti se po Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) ne štejejo za del javnega sektorja. Zato njihovi zaposleni niso vključeni v plačni sistem javnih uslužbencev in jim je lahko izplačan tudi del plače iz naslova poslovne uspešnosti, če so za to izpolnjeni pogoji delovne in davčne zakonodaje.
Povezava z delovno uspešnostjo
Delovna uspešnost delavca se določi ob upoštevanju gospodarnosti, kakovosti in obsega opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.[3] Za razliko od poslovne uspešnosti je vezana na posameznega zaposlenega.
Izplačilo za delovno uspešnost predstavlja samostojen del plače, ki se prišteje k osnovni plači.[4] To pomeni, da se delovna uspešnost izplača, če so izpolnjeni pogoji oziroma kriteriji, ki morajo biti delavcem vnaprej znani in tudi objavljeni. Konkretna merila in način izračuna določa kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi ali akt delodajalca.
Ker se šteje za del plače, se všteva v letno davčno osnovo zaposlenega.
Povezava z zimskim regresom
Pomembno je razlikovati med zimskim regresom (pogovorno: božičnico) in plačilom za poslovno uspešnost (pogovorno: trinajsta plača). O zimskem regresu smo v društvu že pisali, podrobneje tukaj.
Zimski regres je pravica delavca in obveznost delodajalca po Zakonu o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Plačilo iz naslova poslovne uspešnosti pa ni zakonsko obvezno izplačilo, temveč je odvisno od tega, ali je določeno v ustreznem aktu in ali so izpolnjeni pogoji za njegovo izplačilo.
Zimski regres do določene višine ni obdavčen. Če preseže določeno mejo, se presežek šteje za poslovno uspešnost in se lahko obdavči.[5]
Avtorica: Hana Duranovič
VIRI:
Zakonodaja:
- Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I; v nadaljevanju: ZDR-1), dostopno na: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5944
- Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (Uradni list RS, št. 91/25 in 32/26; v nadaljevanju: ZPZR), dostopno na: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9359
- Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS, 104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR; v nadaljevanju: ZDoh-2), dostopno na: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697
- Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24 in 12/26 – ZPPJUFT; v nadaljevanju: ZSTSPJS), dostopno na: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8826
[1] Drugi odstavek 126. člena ZDR-1.
[2] 12. točka prvega odstavka 44. člena Zdoh-2.
[3] Drugi odstavek 127. člena ZDR-1.
[4] Drugi odstavek 126. člena ZDR-1.
[5] Prvi odstavek 4. člena ZPZR.
