Image by Alan Trotter is licensed under CC BY 2.0
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) obeh izrazov (božičnica, trinajsta plača) ne ureja, se pa uporabljata v splošnem, pogovornem jeziku. Božičnica in trinajsta plača sta zakonsko urejeni kot ena izmed sestavin plače: del plače iz naslova poslovne uspešnosti. Poslovna uspešnost ni nagrada za uspešnost posameznega delavca, ampak uspešnost delodajalca v poslovnem letu. To pomeni, da je delodajalec presegel oz. dosegel zastavljene cilje glede prometa, dobička…
Ker ta sestavina plače ni natančno določena z ZDR-1, mora biti dogovorjena s kolektivno pogodbo, internim aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Lahko pa se delodajalec odloči, da te sestavine plače sploh ne bo izplačal.
Predvsem je ta del plače za delodajalca pomemben z davčnega vidika. Davčna obravnava izplačila za poslovno uspešnost je namreč davčno bolj ugodna, saj je na podlagi 12. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) le-to izvzeto iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja do višine 100% zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.
Vendar delodajalec ne sme izplačati božičnice ali trinajste plače brez podlage (oziroma z namenom izkoriščanja davčnih predpisov). Če pride do inšpekcijskega nadzora, mora delodajalec dokazati, da je dejansko prišlo do poslovne uspešnosti (da so dosegli zastavljene cilje in izpolnjujejo pogoje za ugodnejše izplačilo).
Delodajalec mora izplačilo za poslovno uspešnost urediti v kolektivni pogodbi ali v notranjih aktih, pogoji pa morajo biti znani in dostopni vsem delavcem.
V javnem sektorju božičnice in trinajste plače ne poznamo, saj javni sektor sam po sebi ne stremi k poslovni uspešnosti, ampak k javni koristi. Splošna zakonodaja ne velja za javne uslužbence, ki pa imajo plačila in sistem nagrajevanja in napredovanja urejen s specialno zakonodajo.
Svetovanje se izvaja kot del projekta Sedanjost in prihodnost dela, ki ga financira Program Active Citizens Fund Slovenija 2014-2021.
