Slovenska delovna zakonodaja kot pravilo postavlja pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, vse ostale, t.i. atipične oblike dela se smejo uporabljati le v izjemnih primerih in/ali ko obstaja določen razlog za njihovo rabo. V praksi je situacija bistveno drugačna – vemo, da je prva zaposlitev mladih atipična v 76% primerih, obenem strmo narašča število navidezno samozaposlenih, v praksi pa se velikokrat sklepajo pogodbe civilnega prava, ki delavcem ne zagotavljajo enakega obsega pravic kot pogodba o zaposlitvi. Če posameznik delo opravlja preko civilnih pogodb (s.p., študentsko delo, avtorska/podjemna pogodba), delo pa opravlja na enak način, kot če bi bil pri delodajalcu zaposlen, gre za t.i. prikrito delovno razmerje, ki je nezakonito. 
Novela Zakona o inšpekciji dela, ki je začela veljati konec prejšnjega leta, je na področju prikritih delovnih razmerij uvedla pomembno novost – inšpektor lahko po novem od delodajalca, pri katerem ugotovi, da delavci delajo v prikritem delovnem razmerju, zahteva, da tem delavcem v roku treh dni ponudi ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Kako to deluje v praksi bomo izvedeli iz prve roke – s strani inšpektorice Inšpektorata RS za delo.
Tudi sodna praksa na to temo je čedalje obsežnejša. Sodišče v postopku odloča ali je bil posameznik podvržen enakemu delovnemu režimu kot redno zaposleni, imel enako delovno obremenitev, enake dolžnosti glede prisotnosti in javljanja odsotnosti, je delo opravljal kontinuirano in po navodilih delodajalca. Vendar pa ima posameznik, ki se znajde v prikritem delovnem razmerju, pred sodiščem še druge pravne možnosti. Več o tem nam bo povedala vodja Odbora za pravne zadeve pri Gibanju za dostojno delo in socialno družbo.

Vidimo se v ponedeljek, 9. aprila ob 19. uri v Pritličju!

Gostji:

Suzana Mašat, delovna inšpektorica

Sara Bagari, vodja Odbora za pravne zadeve na Gibanju za dostojno delo in socialno družbo