PREKARIAT: S pravne perspektive

prekariat

Prekarnost ni pravni pojem, obenem pa je še kako vpet v pravne oblike dela. Prekarnost se največkrat kaže kot prikrito delovno razmerje – gre za razmerje, ki ima vse elemente delovnega razmerja in bi zanj morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, vendar je namesto nje sklenjena pogodba civilnega prava (avtorska/podjemna), delavec dela preko napotnice študentskega servisa ali pa je za ohranitev tega razmerja odprl s.p. Take oblike dela niso zakonite, saj jih izrecno prepoveduje Zakon o delovnih razmerjih, pa so kljub temu v porastu. Delavci v takih primerih mnogokrat ne vejo, da so upravičeni do pogodbe o zaposlitvi, delodajalci pa zaradi nesankcioniranja take prakse pogosto izkoriščajo.

Kje je meja med zakonitostjo in nezakonitostjo prekarnega dela? Kakšne so pravice delavcev, ki se znajdejo v prekarnosti? Kakšne možnosti ima delavec, ko delodajalec preprosto »odpove« sodelovanje z njim? Kako takšne primere rešujejo sodišča? Na takšna in podobna vprašanja marsikdo, ki se znajde v nezakoniti obliki zaposlitve nima odgovora in se zato ne odloči za pravno uveljavljanje svojih pravic ter še naprej vztraja v nepredvidljivem položaju. 9. maja ob 19. uri bomo na okrogli mizi v Pritličju poskušali poiskati odgovore na ta vprašanja. Svoje mnenja in izkušnje bodo z nami delili:


– predavatelj delovnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani in avtor knjige »Nove oblike dela: kdo in v kakšnem obsegu naj uživa delovnopravno varstvo?« doc.dr. Luka Tičar,
– odvetnik mag. Janez Tekavc, ki je kot zastopnik prekarcev, ki so pri družbi Adria Airways delali preko študentskega servisa, že dokazal, da se lahko pred sodiščem uspešno iztožijo pravice, ki delavcem pripadajo po zakonu
– in pravnik Rajko Grimšič, ki je prekarcem pomagal uspešno uveljavljati delovnopravne pravice neposredno pri delodajalcih.

Se vidimo!