Za tokratni bralni krožek smo izbrali temo aktualnega vrenja na področju arhitekture, ki se je vnovič prebudilo z anonimnim pismom študentov arhitekture januarja letos. V njem so opozorili na izkoriščevalsko razmerje, ki ga do njih vzpostavljajo profesorji in drugi lastniki birojev, na neenakost med študenti, saj si ne morejo vsi privoščiti delati zastonj oziroma “za izkušnje” izven študijskega procesa, nenazadnje pa so prevprašali zastavitev študija, ki jih vzgaja v prekarnost kot življenjsko danost.
Kot eden izmed naslovnikov pisma smo se v Gibanju nemudoma odzvali z izjavo podpore študentom, skupaj s Sindikatom Mladi plus, Sindikatom prekarcev in Delavsko svetovalnico smo začeli s pregledom birojev v lasti profesorjev – nato pa je akcija začasno zamrla, ker nismo uspeli dobiti neposrednega stika s študenti, ki so ostajali anonimni. Naslednji korak so sprožili v Sindikatu prekarcev in Sindikatu Mladi plus z agitiranjem na terenu, čemur smo se v Gibanju pridružili in skupaj organizirali prvo srečanje s študenti arhitekture in arhitekti. O celotnem poteku dogodkov lahko več izveste na tej povezavi do posnetka novinarske konference, ki smo jo izvedli v marcu, ter spremljajoče izjave.
Tekom naše akcije se je tudi med diplomiranimi arhitekti zbudil razmislek o lastni stroki in delovnih razmerah v njej – kulminacijo tega predstavlja nedavna številka arhitekturne revije Outsider. Uredniški odbor te revije je naredil raziskavo med študenti arhitekture in arhitekti o pogojih njihovega dela, da bi prišli do realne slike v obliki številk. Te so pokazale, da je anonimno pismo bilo le vrh ledene gore – komentar raziskave z dodatnimi izjavami študentk arhitekture je bil objavljen na Radiu Študent.
Za bralni krožek bomo brali dva izseka iz zadnje številke Outsider:
- Delo v arhitekturi – anketa s komentarji;
- Kako lahko Fakulteta za arhitekturo prispeva k izboljšanju stanja arhitektov na trgu dela?
Revija je na voljo za 7 € v trafikah (revija ima slabih 200 strani, polovica je posvečena tematiki dela, od te polovice sicer vse priporočamo v branje, toda za bralni krožek sta zares obvezna le zgornja dva odseka – če bi želeli imeti dostop le do teh dveh izsekov, nam pišite na: hana.radilovic@socialna-druzba.si) Zaželjeno je, da udeleženci literaturo preberejo vnaprej, da lahko na srečanju o njej debatiramo – toda četudi vam ne uspe prebrati, bomo veseli vaše udeležbe.
Gre torej za neodvisno financirano revijo – kako se to kaže v vsebini? Ali financiranje tudi pogojuje misel? To lahko preverimo v raznih niansah na primeru te številke, saj pisci drezajo v razredni konflikt znotraj svojega področja. Različni avtorji, med drugim tudi uredniki revije, ne delijo istega mnenja. Zato je to izvrstna priložnost, da na aktualnem primeru analiziramo ideologije, ki se manifestirajo v določeni bazi, poleg tega pa se postavlja vprašanje, kje je na tako neurejenem trgu, kot je arhitekturni, ločnica med “bazo” oziroma delavskim razredom ter predstavniki kapitala. Sili nas v to, da podrobneje določimo kriterije, po katerih eno ločujemo od drugega, saj je to predpogoj, da začnemo kovati predloge rešitev. Pri tem si lahko pomagamo z dognanji, ki jih je naš Odbor za trg dela do sedaj že zapisal (1, 2) in z vso literaturo, ki smo jo na bralnem krožku do zdaj obravnavali. Cilj tokratnega bralnega krožka bo združiti naše razmisleke in ideje v osnutek strategije za reševanje razvrednotene delovne sile v arhitekturi, ki jo bomo lahko predstavili arhitektom, s katerimi sodelujemo.
Vprašanja, ki si jih ob branju lahko zastavimo, so: Na koga naj bodo ukrepi naslovljeni? Kako zagotoviti, da tistim, ki so trenutno v položaju izkoriščevalca, celo monopolista, ne damo še več moči, da ohranjajo podrejenost delavcev? Kako po drugi strani vsem zagotoviti socialno varnost in jih ne pomotoma pahniti v negotov položaj po krivici? Kako bi izgledalo združevanje delavcev v arhitekturi in kako v tej luči ovrednotiti njihovo cehovsko organizacijo (Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije)? Kakšno vlogo igra Fakulteta za arhitekturo?
Vabljeni torej na bralni krožek v torek, 7. maja ob 19:30 v sejni sobi 6 v 2. nadstropju Doma sindikatov na Dalmatinovi 4, 1000 Ljubljana.
Tokratni (in zadnji v sezoni) bralni krožek bo vodila Hana Radilovič, članica Odbora za trg dela, ki je že od začetka vpeta v akcijo z arhitekti.
