Gibanje za dostojno delo in socialno družbo 21. novembra organizira 5. nacionalno konferenco »Novodobno suženjstvo – prekarne oblike na trgu dela«.

 

Prijave na konferenco, ki bo v torek 21.11.2017 od 16.00 do 19.45, zbiramo tukaj.

Položaj prekarnih delavcev se kljub pozivom številnih organizacij in strokovnjakov še vedno ni uredil. Prekarni delavci so še vedno prisiljeni živeti v stalni negotovosti, še vedno živijo pod pritiski trga, delodajalcev in države in še vedno se jih ponižuje in podcenjuje. A čas pasivnega čakanja je mimo: organizirajo se številne akcije, ki opozarjajo na težave prekarnih delavcev in izboljšujejo njihov položaj, svoje prve terenske akcije pa že izvaja tudi Sindikat prekarcev. Povabili smo strokovnjake in prekarne delavce, ki nam bodo na konferenci predstavili svoje delo, znanje in izkušnje.

Dogodek je brezplačen, obvezne pa so prijave na:  https://goo.gl/forms/MvPAG4wVo5u0UDTx1
(število mest je omejeno!)

Prosimo, da svojo udeležbo potrdite tudi na našem FB dogodku tukaj.

Sledite našim objavam na spletu in FB, saj bomo vsak dan razkrili po enega govorca. Predvsem pa se nam pridružite pri preganjanju prekarnega dela!

 

___________________________________

 

Govorci na konferenci

 

 

Uvodni nagovor Davida Švarca

 

David Švarc je v sindikalne vode zašel povsem slučajno, konec devetdesetih let, še kot delavec LTH iz Škofje Loke, kjer je prostovoljno opravljal delo sindikalnega zaupnika v podjetju vse do leta 2009, ko so preko tajkunskega prevzema novi lastniki podjetje s 320 delavci izčrpali in spravili v stečaj. Po izobrazbi strojni inžinir, je od 2010 zaposlen na ZSSS, v okviru Svobodnega sindikata Slovenije in Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije.

 

 

 ______________________

 

doktorica Barbara Samaluk – Vstopanje na trg dela – Sizifovo delo?

Na konferenci bo predstavila rezultati raziskave, ki se osredotoča na procese delovne tranzicije in transnacionalne mobilnosti mladih in prekarnih delavcev v kontekstu EU politike varčevanja in vpeljevanja ‘varne prožnosti’. Ugotovitve izhajajo iz analize poglobljenih intervjujev z mladimi in prekarnimi delavci ter ključnimi akterji na področju socialnega varstva in vzgoje in izobraževanja ter opozarjajo na prikrito in neplačano delo, ki ga morajo mladi in prekarni delavci opravljati, da lahko dostopajo do začetnih kvalificiranih ali varnejših oblik zaposlitev znotraj slovenskega ali širšega skupnega evropskega trga. Poleg empiričnih dognanj prispevek ponuja tudi teoretska izhodišča za širše razumevanje prekarnosti kot ranljivosti in izključenosti delavcev in državljanov nasploh, ki je posledica neoliberalnega spreminjanja držav blaginje in zaposlitvenih odnosov.

Dr. Barbara Samaluk je postdoktorska raziskovalka znotraj Raziskovalne enote za delo in zaposlovanje na Univerzi Greenwich v Londonu. Doktorirala je na Queen Mary Univerzi v Londonu na temo poblagovljenja izseljenskih delavcev iz post-socialistične Evrope v Veliki Britaniji. Njeno področje raziskovanja vključuje transnacionalne migracije, mobilnost in prekarnost v luči spreminjanja držav blaginje in zaposlitvenih odnosov znotraj EU ter intersekcijskih neenakosti, ki pri tem nastajajo. Njena akademska pot in raziskave so podkovane s predhodnim delom na področju človekovih pravic in anti-diskriminacije v Sloveniji in drugih evropskih državah.

 

 

______________________

 

doktorica Živa Humer – Med minimalno plačo in minimalnim dohodkom: prekarnost in revščina

V Sloveniji je konceptualna logika politik, da je višina minimalnega dohodka (denarna socialna pomoč) postavljena pod višino minimalne plače z namenom, da se spodbuja ljudi za iskanje zaposlitve. Vendar pa je ključni problem v tem, da je minimalna plača praktično izenačena s pragom tveganja revščine in tako nikakor ne more zagotavljati dostojnega življenja, temveč prej ustvarja revne zaposlene. Hkrati pa ljudje, ki prejemajo denarno socialno podporo, obstanejo v poljih socialne izključenosti in revščine. Zastrašujoč je podatek Evropske komisije, da se je v EU v obdobju med 2008 in 2013 na osem brezposlenih oseb za polni in nedoločen čas zaposlila zgolj ena oseba. V prispevku problematiziramo razmerja med spremembami (socialnih in družinskih) politik, trga dela (prekarnost), revščino in socialno izključenostjo.

 

dr. Živa Humer je leta 2002 diplomirala na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Za diplomsko nalogo je prejela fakultetno Prešernovo priznanje. Leta 2004 je na Central European University v Budimpešti magistrirala na programu Študije spolov. Istega leta je nadaljevala podiplomski študij na Fakulteti za družbene vede in oktobra 2009 doktorirala z disertacijo Etika skrbi, spol in družina: procesi relokacije skrbi med zasebno in javno sfero. Je raziskovalka na Mirovnem inštitutu, kjer od leta 1996 organizacijsko in vsebinsko sodeluje pri številnih nacionalnih in mednarodnih projektih, zlasti na področju študij spolov, politike enakosti spolov, sociologije družine in socialne politike.

 

______________________

 

 

Nataša Kramžar, pogumna trafikantka, ki je pretrgala agonijo dela v trafiki

V zadnjih mesecih slovensko javnost pretresajo zgodbe prekarnih delavcev in delavk v trafikah. Večina od njih dela po cele dneve, tudi po 14 ur na dan in po šest dni na teden, zaslužijo pa pod minimalno plačo. Na svojem delovnem mestu nimajo stranišča, temperature so obupne, njihova franšizodajalca 3DVA in Delo prodaja pa se na zakonodajo preprosto požvižgata. Velik del trafikantov in trafikantk namreč dela v nezakonitih prikritih delovnih razmerjih, saj so morali odpreti svoj s. p., čeprav bi jih po zakonodaji morala delodajalca zaposliti po pogodbi o zaposlitvi. Na Inšpektoratu za delo in na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti njihove težave razumejo, a ukrepati nočejo. Zato trafikantom ostane samo še organiziran upor.

 

______________________

 

 

Andraž Mali: Razredna solidarnost za reševanje prekarnosti

V današnjih razmerah, ko kar okrog 40% delavcev in delavk dela v prekarnih oblikah zaposlitve, je sindikalno organiziranje zelo oteženo ‒ še težje je graditi razredno solidarnost. A hkrati je ravno v današnjih razmerah solidarnost tistih, ki so v boljšem položaju in so bolje organizirani, s tistimi, ki delajo v slabših razmerah in so neorganizirani, ključnega pomena za reševanje prekarnega položaja vseh nas. V prispevku bomo govorili o delitvah, ki jih vsiljuje kapital in ki povečujejo konkurenčnost med delavci ter ovirajo sindikalno organiziranje delavk in delavcev. Orisali bomo organizacijski pristop, ki lahko preseže ovire ter prispeva k izgradnji solidarnosti in delavske moči.

 

Andraž Mali je delavski organizator in koordinator raziskovalnega odbora CEDRA. Center za družbeno raziskovanje (CEDRA) je raziskovalni kolektiv, ki deluje na področju raziskovanja, izobraževanja in aktivnega sodelovanja v razvoju ter napredovanju sindikalnega in delavskega gibanja. V tem okviru opravljamo raziskovalno-teoretsko in organizacijsko-aktivistično delo z delavci, delovnimi kolektivi in zainteresiranimi sindikati.  Spodbujamo prakse in strategije, ki bodo prispevale k prenovi  sindikalnega/delavskega gibanja in okrepitvi zaposlenih pri obrambi obstoječih in pridobivanju novih delavskih in socialnih pravic.

 

______________________

 

 

doktorica Valentina Franca: Sindikalno organiziranje prekarnih delavcev

Prekarni delavci se pri uresničevanju pravic iz delovnih razmerij srečujejo s številnimi preprekami, kar zajema tudi vprašanja glede pravice do združevanja, vključenosti v kolektivne pogodbe ter stavke. Postavlja se vprašanje, koliko je uveljavljena sindikalna struktura ustrezna za prekarne delavce ter kako pravno nasloviti nove oblike organiziranja, ki se zaenkrat večinoma pojavljajo v tujini.
Dr. Valentina Franca je izredna profesorica na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, ki se že leta ukvarja z delovnim pravom. Po diplomi iz prava je študij nadaljevala na magistrskem študiju MBA na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter doktorirala na Fakulteti za management Univerze na Primorskem s področja delavske participacije. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih člankov ter čanica mednarodnih strokovnih skupin. Njena področja raziskovanja so delovna razmerja tako s pravnega kot s kadrovskega vidika.

 ______________________

 

 

Maša Dolanc in Boštjan Jurič: Zadružništvo kot način boja proti prekarizaciji na primeru Prevajalske zadruge Soglasnik

Plačilni damping, atipičen delovni čas in neurejen oz. negotov socialni status med prevajalci, lektorji in drugimi jezikovnimi delavci niso izjema, temveč že pravilo.

Predstavnika iz Prevajalske zadruge Soglasnik bosta s pomočjo ankete, izvedene med prevajalci, na kratko predstavila položaj teh poklicev ter na primeru dobre prakse opisala, kako se je proti prekarizaciji mogoče bojevati z združevanjem v zadruge.

Maša Dolanc je konferenčna tolmačka in prevajalka za angleški in nemški jezik. Od leta 2016 je članica Prevajalske zadruge Soglasnik, v okviru katere pomaga udejanjati načelo “pošteno plačilo za pošteno delo”.

 

 

 

Boštjan Jurič je rusist in filozof ter predsednik Prevajalske zadruge Soglasnik od njene ustanovitve. Je borec za dostojno delo, ki želi Prevajalsko zadrugo pripeljati do točke, ko bo imela moč izboljševati razmere na trgu dela in bo na ta način prispevala k boljšemu položaju jezikoslovcev.

 

 

 

 

 

PROGRAM

16:00 Otvoritev konference
Marko Funkl in David Švarc: uvodna nagovora udeležencem

I. del (16:10-17:45)
dr. Valentina Franca: Sindikalno organiziranje prekarnih delavcev
dr. Barbara Samaluk: Vstopanje na trg dela: Sizifovo delo?
Nataša Kramžar: Preživeti z delom v trafiki

Pavza

II. del (18:00-19:45)
dr. Živa Humer: Med minimalno plačo in minimalnim dohodkom: prekarnost in revščina
Andraž Mali: Razredna solidarnost za reševanje prekarnosti
Maša Dolanc in Boštjan Jurič: Zadružništvo kot način boja proti prekarizaciji: Prevajalska zadruga Soglasnik

Diskusija

19:45 Zaključek konference

___________________________________

 

Dogodek je brezplačen, obvezne pa so prijave na:  https://goo.gl/forms/MvPAG4wVo5u0UDTx1
(število mest je omejeno!)

Prosimo, da svojo udeležbo potrdite tudi na našem FB dogodku tukaj.

Sledite našim objavam na spletu in FB, saj bomo vsak dan razkrili po enega govorca. Predvsem pa se nam pridružite pri preganjanju prekarnega dela!