Za pravično pokojninsko politiko: odziv na priporočila OECD

FOTO: Večer

OECD oziroma Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je prejšnji četrtek objavila svoja priporočila za preoblikovanje pokojninskega sistema v Sloveniji. V prispevku Večera o tem z dne 28. 1. letos nas je najprej pritegnila fotografija na naslovnici novice, saj gre za plakat iz kampanje proti pokoninski reformi iz junija 2011, pri kateri je sodelovalo tudi naše Gibanje. Tudi takrat so se sklicevali na priporočila OECD. Zakon je takrat padel na referendumu.

OECD ocenjuje, da za njihove standarde ni dovolj strogih pogojev za upokojevanje in višino pokojnin, zato želijo na različne načine zvišati vplačane prispevke in omejiti pravice, ki iz njih izhajajo.

Izstopajo naslednja priporočila:

  • Najnižjo starost za upokojitev bi zvišali s 60 na 62 let.
  • Uvedli bi lažje odpuščanje delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojevanje, s tem ko bi ukinili nujnost utemeljenega razloga ob njihovem odpuščanju.
  • Omogočati želijo kombiniranje dela s pokojem in ga s tem spodbujati.
  • Ugotavljajo, da samozaposleni vplačujejo premalo prispevkov in bodo imeli nizke pokojnine, zato bi po eni strani ukinili minimalno višino prispevkov in, po drugi strani, zvišali osnovo za prispevke.

–> Da bi vplačevanje prispevkov in dostop do pravic, izhajajočih iz njih, za samozaposlene bila vsaj nekoliko solidarnejša, smo v sodelovanju s Filozofsko fakulteto UL na Gibanju že pripravili predlog za bolniško nadomestilo, ki bi se ga dalo aplicirati tudi na prispevke za pokojnino samozaposlenih. Namesto prihodkov bi se osnova prispevkov morala računati na podlagi dobička, uvedlo bi se progresivno vplačevanje prispevkov, medtem ko bi tistim, ki si ne bi mogli vplačati prispevkov, te krila država. Vplačevanje prispevkov bi se dalo dodatno podkrepiti z uvedbo minimalne urne postavke za netipične oblike dela, s čimer bi plačevanje prispevkov tistih najnižje na lestvici dobičkov prenesli z države (v primeru uvedbe zgornjih predlogov) na lastnike kapitala oziroma naročnike.

  • Za izračun pokojnine bi se namesto po najboljših 24 letih ravnali po celotnem delovnem obdobju. To najbolj udari prekarce in vse, ki trpijo strukturno brezposelnost!
  • Ukinili bi nižanje minimalne starosti za upokojevanje za tiste, ki so si drznili vzeti nekaj časa, da skrbijo za otroke, namesto, da bi ustvarjali dobičke za lastnike podjetij.
  • Hočejo, da država spodbuja vlaganje v dodatne pokojninske sklade, posebej tiste, ki z vplačili delavcev špekulirajo na finančnih trgih in malodane igrajo na srečo, s čimer tvegajo izgubo vseh vplačanih sredstev!

Priporočila OECD gredo v smeri prelaganja bremena vzdrževanja pokojninskega sistema na pleča delavcev samih, ki naj preprosto delajo dlje. Načeloma ne gre za nič novega, saj je OECD znana neoliberalna trdnjava, ki med drugim zagovarja tudi uvedbo šolnin na slovenskih univerzah, ampak vseeno je ogabno, s kakšno lahkotnostjo govorijo o sesuvanju javnega zdravstva in pokojnin, zavito v leporečenje.

V osnovi gre za tole: s stališča kapitala so storitve javnega zdravstva, šolstva in pokojninskega sistema »neracionalne«, saj:

1) Kapital mora te storitve plačevati in to dviguje stroške dela. Pri zaposlitvah, študentskem delu, avtorskih pogodbah ipd. kapitalist oz. delodajalec plačuje tudi socialne prispevke v javne blagajne, predvsem v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Lastniki podjetij verjamejo, da bi oni sami lahko ta sredstva investirali v produkcijski proces ali pa v finančne špekulacije in zaradi tega denar »bolje porabili«. Tako pa gre v sfero države, kjer ga oni ne koristijo. Zato kapital želi ta strošek prenesti na delavca (da plača šolnino, da sam plača zdravljenje, da sam varčuje za pokojnino).

2) S stališča kapitala so javni (državni) pokojninski in zdravstveni sistemi nesmiselni, saj ne delajo za dobiček. Veliko raje bi namreč videli, da bi bilo zdravstvo v zasebni lasti kapitala in bi lahko poleg rednih stroškov zaračunavali še dobiček, ki bi ostal v rokah kapitala. Zato lastniki podjetij in njihove oprode v obliki mednarodnih organizacij, kot je OECD, težijo k privatizaciji javnega zdravstva, šolstva in pokojninskega sistema.

3) S stališča kapitala je čas, ko delavec ne dela (je bolan, je upokojen, se izobražuje ipd.), neizkoriščen čas, ko bi lahko bil vključen na trg delovne sile in bi za kapitalista proizvajal presežno vrednost. Zato si na vse kriplje prizadeva, da bi čim večjemu številu delavcev onemogočil, da je daljše obdobje izključen iz trga delovne sile. Zato krajša in (birokratsko) onemogoča nadomestilo za brezposelnost, poziva k daljšanju delovne dobe, znižuje denarno socialno pomoč, sesuva javno zdravstvo, šolstvo in pokojninski sistem.

S stališča delavca privatizacija javnega pokojninskega sistema pomeni, da mora sam varčevati za pokojnine v zasebnih pokojninskih skladih oz. svojo prihodnost tvegati z bolj tveganimi investicijami v delnice, obveznice, kriptovalute ipd. Predstavljajte si, da morate vsak mesec del prihodkov investirati na finančnih trgih in kakšno tveganje in stres to prinese. Daljšanje delovne dobe za doseganje pokojnine pa za delavca seveda pomeni, da mora delati dlje, ko je star, kar še bolj ogroža njegovo zdravje in zato po nepotrebnem dodatno obremenjuje zdravstveni sistem.

Ostro zavračamo tovrstno ogrožanje dobrobiti ljudi in rušenje javnih sistemov, ki so jih postavljali veliko bolj sposobni državniki kot današnji, v prid dobičkov, ko pa bi lahko javne blagajne in socialno državo ohranjali ravno s tem, da obdavčimo dobičke, premoženje in tako delamo v občem interesu, ne partikularnem interesu enega dela družbe, ki parazitira na večini. Ko se države delajo, kot da te rešitve ne obstajajo, in slepo poslušajo ukaze »od zgoraj«, se delajo norca iz sebe in iz vseh svojih prebivalcev. Že dolgo pa je jasno, da tudi tiste reforme, ki so možne znotraj kapitalizma, ne gredo skozi, ker ima kapital vselej dovolj lakajev, da bolj ali manj nasilno zatrejo spremembe na bolje. Zato si želimo, da bi se ob takih posegih delavci združevali v uporu in grajenju alternative.

Ekipa Gibanja za dostojno delo in socialno družbo

31. januar 2022, Ljubljana