V podporo Mateju Jemcu in prihodnosti sindikalizma

 

V javnosti je nedavno odjeknila vest o ponovni zaostritvi konflikta med borbenimi in konservativnimi sindikalisti znotraj Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Matej Jemec, sekretar v gorenjski območni organizaciji ZSSS, je prejel odpoved delovnega razmerja od Boštjana Medika, ki je nedavno zamenjal Ano Jakopič (borbeno sindikalistko, prav tako pred kratkim odpuščeno) na mestu zastopnika omenjene organizacije. Ker smo v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo ogorčeni nad poskusi odstranjevanja in blatenja zagretih in naprednih sindikalistov iz vrst največje sindikalne organizacije pri nas in ker smo tudi sami bili žrtve te še vedno trajajoče čistke, se odločno postavljamo v bran Mateju Jemcu, našemu soborcu in članu.

Matej je dobil odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, češ da območna organizacija nima dovolj denarja, da ohrani njegovo zaposlitev. Hkrati pa je jasno, da je več sindikatov dejavnosti mimo pravilnika o financiranju Zveze zavračalo izplačevanje članarin gorenjski območni organizaciji in jo tako finančno izčrpavalo, kar so določeni v vodstvu ZSSS dopuščali. Boštjan Medik je ignoriral Matejeve predloge, kako to finančno vrzel zapolniti – med drugim tako, da si Matej sam zniža plačo – in situacijo raje uporabil kot izgovor, da se znebi lastnega sodelavca.

 

ZAHTEVAMO, da se Mateju Jemcu nemudoma prekliče odpoved pogodbe o zaposlitvi in da se preneha s čistko borbenih sindikalistov znotraj ZSSS in sindikatov dejavnosti.

 

 

Jemčeva vloga v Gibanju

Matej Jemec se je Gibanju za dostojno delo in socialno družbo pridružil že več kot deset let nazaj. Aktiven je bil v referendumski kampanji proti malemu delu, ko je Gibanje skupaj s sindikalnimi in študentskimi organizacijami zrušilo škodljiv zakon. Kot študent prava je bil kasneje zelo aktiven v pravnem odboru Gibanja, ki delavcem še danes nudi informiranje o njihovih pravicah in jim pomaga pri težavah – dolgo časa je odbor tudi vodil kot glavni koordinator. Že v času njegovega prostovoljnega dela na Gibanju se je izkazalo, da mu ni šlo za denar ali reference, ki bi jih kasneje navedel v življenjepis, ampak je borbo za izboljšanje položaja vsakega delavca doživljal kot svoje osebno poslanstvo. Matej še vedno uteleša ideal borbenega sindikalista.

 

Gibanje ena od žrtev čistke

Onemogočanje borbenih sindikalistov in aktivistov, sploh tistih, ki čutijo zvestobo delavcem, ne vodstvu zveze, je znotraj ZSSS in nekaterih sindikatov dejavnosti očitno postal trend. Zdi se, da so najprej odžagali najšibkejše: konec leta 2019 je Lidija Jerkič s podporo posameznikov v vodstvu ZSSS iz stavbe na Dalmatinovi 4 vrgla naše društvo na cesto. Želeli so nam prekiniti najemno pogodbo za nedoločen čas in nam ponudili trikrat višjo najemnino v slabših prostorih. V naš bran so se odločno postavili borbeni sindikalisti znotraj ZSSS, kot so David Švarc, Mitja Šuštar, Mirsad Begić, Ana Jakopič in Matej Jemec. Ko smo ponudbo in ponižujoč odnos posameznikov iz vodstva Zveze z Lidijo Jerkič na čelu zavrnili, je to na sodišču vložilo tožbo in nas prisililo, da smo se odselili. Podobno so istočasno storili z našimi kolegicami in kolegi, združenju prekarcev pod prvo jezikovno zadrugo v Sloveniji, zadrugo Soglasnik.

S tovrstnim onemogočanjem so leta poprej rušili delovanje Sindikata prekarcev. Več zaporednih izkušenj z določenimi posamezniki v trenutnemu vodstvu Zveze je ekipi Gibanja, ki je Sindikat prekarcev zagnala in ga skušala razvijati, pokazalo, da klika, ki trenutno obvladuje vodstvo Zveze, preferira sindikate in aktiviste, ki se podrejajo konservativnim in nerealističnim načinom naslavljanja nestalnega segmenta trga delovne sile. Minimalna urna postavka za netipične oblike dela, nadomestilo za prvih 30 dni bolniške odsotnosti za s.p.-je in še številne druge socialne in delavske pravice, ki sta jih Sindikat prekarcev in Gibanje skušala vzpostaviti, so v starokopitnih krogih določenih sindikalistov žal nezaslišane. V Sindikatu prekarcev smo doživeli poskuse cenzure in pomanjkanje finančne podpore, ki je nujno potrebna na področju, ki ga je izjemno težko sindikalizirati. Lidija Jerkič in nekateri drugi iz trenutnega vodstva Zveze prekarne delavce v prvi vrsti doživljajo kot nelojalno konkurenco in se nočejo spoprijeti z dejstvom, da bo kljub težavnosti enkrat treba na inovativnejši način in z veliko truda zapoprijeti ta rastoči segment trga delovne sile.

Vse našteto kaže na neustrezno dojemanje aktualnega delavskega boja in prihodnosti sindikalizma s strani nekaterih vodilnih v Zvezi in tistih, ki se jim uklanjajo. To črni mnoge odlične sindikaliste v ZSSS, s katerimi v Gibanju pogosto sodelujemo in se medsebojno pri delu podpiramo.

 

Konflikt znotraj Zveze

Trenutno torej znotraj ZSSS poteka boj za to, da sindikalizem spet postane in ostane resnično delavski – tak, ki v predstavnikih kapitala vzbuja strahospoštovanje in ki počne več kot to, da je vedno zgolj na defenzivi in celoten boj zvaja na omejen socialni dialog. Matej Jemec je na strani prihodnosti sindikatov – tisti, ki ga rušijo, ogrožajo prihodnost lastne dejavnosti in si pred tem zatiskajo oči. Od sindikatov so mnogi delavke in delavci odtujeni in jim ne zaupajo zaradi prepogoste strahopetnosti in kompromisarstva, ki ju izkazujejo vodje nekaterih sindikatov. Matej je, nasprotno, eden tistih, ki dokazujejo znova in znova, kaj je pravi namen sindikatov, kako izgleda borbeni pristop in da je prav ta pristop bolj učinkovit in v članstvu vzbuja večjo pripadnost.

 

 

Ekipa Gibanja za dostojno delo in socialno družbo

20. julij 2021, Ljubljana