Atipične oblike zaposlitev: poročilo ekspertnih intervjujev in analiza politik

Maja Breznik, Mirovni inštitut

Atipične oblike zaposlitev: poročilo ekspertnih intervjujev in analiza politik

Ljubljana, 2013

Pogodbe o zaposlitvi naj bi se običajno sklepale za nedoločen čas, kot določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), druge oblike zaposlitev pa le v izjemnih primerih, toda v praksi so postale tako razširjene, da jih ne moremo več imeti za izjeme. Med atipičnimi oblikami zaposlitve v Sloveniji (zaposlitev za določen čas, agencijski delavci, javna dela, zaposlitve s krajšim delovnim časom, opravljanje del na domu in pogodbe o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi) je najbolj razširjena oblika zaposlitev za določen čas, v kateri dela že četrtina delovno aktivnih oseb oziroma 30 odstotkov vseh zaposlenih po statističnih podatkih SURS. Poleg omenjenih atipičnih oblik dela se v praksi pojavljajo še druge oblike atipičnega dela, ki niso neposredno zapisane v delovnopravni zakonodaji, se pa o njih veliko govori v javnosti, pri opravljanju nadzora jih je opazil tudi inšpektorat za delo; to so navidezno samozaposleni in navidezni podizvajalci.

Gradiva knjižnice so brezplačna, dostop do njih vam omogočimo ob prijavi na tem spletnem obrazcu.