Slika je ustvarjena z umetno inteligenco (Lumo).
Z novelo Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1D, sprejeto novembra 2023, je zakonodajalec prepoznal, da so žrtve nasilja v družini upravičene do posebnega varstva tudi v delovnem razmerju. K preprečevanju nasilja v družini in odpravljanju njegovih posledic je namreč treba pristopiti celovito, z urejanjem na različnih področjih.[1] V nadaljevanju je pripravljen pregled varstva, ki se zagotavlja delavcem in delavkam.[2] Usmerjeno je v lažje usklajevanje poklicnih obveznosti in obveznosti, ki izhajajo iz urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Posebno varstvo žrtve uživajo tudi zaradi učinkovitejšega sodelovanja v postopkih, ki povečujejo njihovo varnost.[3]
Komu Zakon o delovnih razmerjih zagotavlja posebno varstvo?
Delavcu, žrtvi nasilja v družini, ki ga ZDR-1 opredeljuje kot osebo, ki je:[4]
- v zadnjih dveh letih doživela eno od oblik nasilja v družini, opredeljenih v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).
- ZPND opredeljuje nasilje kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu. Nasilje vključuje tudi zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok.[5]
- Družinski člani so po ZPND opredeljeni zelo široko, osebe pa se za družinskega člana štejejo tudi, če sta razmerje ali skupnost že prenehala.[6]
- nasilje prijavila na policijo ali center za socialno delo (CSD),
- postopki v zvezi z nasiljem in odpravljanjem posledic nasilja pa še niso končani.
- To mora oseba dokazati s potrdilom centra za socialno delo o izdelani oceni o ogroženosti zaradi nasilja v družini, sodišča in drugih institucij.
ZDR-1 določa, da je v primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nasilja v družini po tem zakonu, dokazno breme na strani delodajalca.
Kakšno posebno varstvo je delavcem zagotovljeno?
Pravica plačane odsotnosti z dela[7]
Delavec, žrtev nasilja v družini, je upravičen do petih delovnih dni plačane odsotnosti z dela v koledarskem letu. Odsotnost lahko uveljavlja v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini.
V času odsotnosti je delodajalec dolžan delavcu v svoje breme izplačati nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev.[8]
Kako jo uveljavljati?
Najpozneje tri delovne dni pred nastopom odsotnosti je treba o tem obvestiti delodajalca. Ob tem je treba priložiti:
- potrdilo centra za socialno delo o izdelani oceni o ogroženosti zaradi nasilja v družini,
- Oceno o ogroženosti CSD izdela po prejemu informacije o nasilju v družini in proučitvi okoliščin primera. Z namenom varovanja zasebnosti mora CSD osebi izdati potrdilo, da je bila ocena izdelana. Delavec tako delodajalcu ne predloži same ocene, temveč zgolj potrdilo o njeni izdaji.
- dokazilo o podani prijavi na policijo ter
- dokazilo o urejanju zadev zaradi katerih se uveljavlja odsotnost (npr. povabilo na obravnavo na sodišču, CSD ali vabilo na policijo).
Delo s krajšim delovnim časom[9]
Delavec, ki je žrtev nasilja v družini, lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini.
Delodajalec se mora na predlog odzvati v roku 15 dni in mora svojo odločitev tudi pisno utemeljiti.
V primeru, da se delodajalec z delom za krajši delovni čas strinja, ima delavec pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti (torej sorazmerno delovnemu času). Druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ima enako kot delavec, ki dela polni delovni čas.
ZDR-1 dodaja tudi, da ima delavec, če zakon tako določa, tudi pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Zaenkrat pa žal relevantni zakoni s področja socialnega zavarovanja te pravice še ne urejajo.
Varstvo v zvezi z delovnim časom in nočnim delom[10]
Delavcu, žrtvi nasilja v družini, se lahko naloži opravljanje dela preko polnega delovnega časa (nadurno delo),[11] neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas[12] ali se ga razporedi na nočno delo[13] samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Varstvo tako ni absolutno, saj se mu lahko delavec s poprejšnjim pisnim soglasjem odpove.
Druge pravice
Pri zgoraj naštetih pravicah gre pravzaprav za prilagoditve, ki izhajajo iz potrebe po usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Obveznosti, ki so posledica nasilja v družini so namreč vsekakor del življenja delavca, ki se ne navezuje na delovno, ampak na zasebno sfero. Iz tega izhaja, da se lahko delavec za ta namen posluži tudi naslednjih pravic:
- Drugačna razporeditev delovnega časa[14]
- Delavec lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja delodajalcu predlaga drugačno razporeditev delovnega časa. Delodajalec mora, upoštevaje potrebe delovnega procesa, svojo odločitev pisno utemeljiti najkasneje v 15 dneh.
- Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu[15]
- Delavec lahko zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja delodajalcu predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. Delodajalec mora svojo odločitev pisno utemeljiti najkasneje v 15 dneh.
- Varstvo pred odpovedjo v primeru uveljavljanja navedenih pravic[16]
- Zakon med neutemeljene odpovedne razloge šteje opravljanje dela na domu ali s krajšim delovnim časom ali v drugače razporejenem delovnem času zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ali predlog za tak način opravljanja dela.
Avtorica: Katarina Kogej
[1] O tem kaj storiti v primeru nasilja: https://www.gov.si/teme/pomoc-v-primeru-nasilja/.
[2] Moški slovnični spol je uporabljen zaradi poenostavitve in se nanaša na kateri koli spol.
[3] Drugi in četrti odstavek 189.a člena ZDR-1.
[4] Drugi odstavek 189.a člena ZDR-1.
[5] Drugi odstavek 3. člena ZPND. Člen v nadaljnjih odstavkih posamezne oblike nasilja podrobneje opredeli. O primerih posameznih oblik nasilja glej: https://www.zsss.si/nasilje-v-druzini-varstvo-246/.
[6] Družinski člani so našteti v 2. členu ZPND.
[7] Urejena v 168.a členu ZDR-1.
[8] 137. člen ZDR-1.
[9] 67.a člen ZDR-1.
[10] 189.b člen ZDR-1.
[11] 144.-146. člen ZDR-1.
[12] 148.-149. člen ZDR-1.
[13] 150.-153. člen ZDR-1.
[14] Tretji odstavek 148. člena ZDR-1.
[15] Peti odstavek 68. člena ZDR-1.
[16] Tretja alinea prvega odstavka 90. člena ZDR-1.
