(Ljubljana, 7. oktober 2015) V zadnjih letih smo priča intenzivnejši fleksibilizaciji trga dela. Vpristojnih institucijah večkrat govorijo, da vsako delo šteje, vendar se sprašujemo, ali vsako delo šteje enako. S prekarnimi oblikami dela se namreč zmanjšujejo delavske pravice, onemogoča se organiziranje delavcev, množijo se osebni stečaji, vedno več je izgorelosti, veča se število revnih zaposlenih. V času ekonomske krize se je stopnja tveganja revščine pri zaposlenih s skrajšanim delovnim časom povzpela iz 7.2 % leta 2009 na 13.4 % leta 2013, pri samozaposlenih pa iz 17.2 %leta 2009 na grozljivih 27.9 % leta 2013.
V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo želimo ob svetovnem dnevu dostojnega dela opozoriti na vse slabšo situacijo prekarnih delavcev, ki so brez potrebne pravne zaščite ter brez potrebnih informacij, kam se zateči po pomoč. Vse pogostejše javne razprave o omenjeni problematiki sicer postopoma pripomorejo k dvigovanju ozaveščenosti o sami problematiki, vendar dlje od besed ter obljub na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti niso prišli.
Medtem se število ljudi, ki si bolniške odsotnosti ne morejo privoščiti, povečuje. Delovniki zaposlenih so naporni in dolgi, saj kar 28.1 % zaposlenih (41 % med ženskami!) dela več kot 70 ur na teden.
Na problematiko novodobnega suženjstva na trgu delovne sile bomo tudi dalje opozarjali preko Facebook kampanje z naslovom Proti novodobnemu suženjstvu, katero že tradicionalno zaokrožujemo s tretjo nacionalno konferenco “Prekarne oblike na trgu dela – proti novodobnemu suženjstvu”, ki bo 18. novembra v Ljubljani.
