Izjava za javnost – Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
Zadeva: Nasprotovanje pokojninski reformi – izključenost prekarnih delavcev
Primeri, ki jih ministrstvo navaja na svoji spletni strani, zadevajo zgolj »klasične« delavce, torej zaposlene za nedoločen čas. Prekarnih delavcev v izračunih ni. Pozivamo, da se tudi njihove življenjske in delovne okoliščine ustrezno upoštevajo.
Prekarni delavci nimajo enotnega zastopstva. Pogosto jih ne zastopajo niti sindikati niti delodajalske organizacije. Sindikati se jih navadno izogibajo (ob redkih, a pomembnih izjemah), ker niso del redno zaposlenega članstva, gospodarstvo pa jih praviloma ne prepoznava kot enakovredne sogovornike. Zato so prekarci prisiljeni iskati rešitve sami, brez kolektivne zaščite.
Trditev ministrstva, da je delavstvo sodelovalo v razpravi o reformi, je zato zavajajoča. Katero delavstvo je imelo glas? Je v razpravi sodeloval delavec z avtorsko ali podjemno pogodbo, delavec na črno, študent, ki dela prek napotnice, ali samostojni podjetnik-prekarec? Ti delavci praviloma niso vključeni v sindikate, njihovi interesi pa v razpravi niso bili zastopani. Glas prekarnih delavcev je bil izključen. Čeprav je večina sindikatov reformo podprla, so sindikati, ki združujejo tudi prekarce, glasovali proti.
Zakaj je pokojninska reforma škodljiva za prekarne delavce?
1. Višja starostna meja za upokojitev:
Reforma podaljšuje starostno mejo za upokojitev, kar prekarne delavce sili v dodatna leta dela v starosti. Mnogi med njimi že zdaj ne morejo zbrati 40 let delovne dobe zaradi prekinitev zaposlitev, dela brez prispevkov ali nestabilnih oblik dela. Reforma bi jih prisilila, da delajo do pozne starosti, čeprav jih trg dela pogosto izloči že mnogo prej.
2. Nižje pokojnine:
Prekarno delo pomeni nestabilne prihodke in prekinjena obdobja vplačil v pokojninsko blagajno. Reforma predvideva izračun pokojnin na podlagi 35 »najboljših« let, kar je za mnoge prekarce nerealen kriterij, saj ta obdobja vključujejo tudi čas brez prihodkov. Odmerni odstotek, ki se sicer zvišuje, te izgube ne more nadomestiti.
3. Nova formula usklajevanja pokojnin:
Nova formula bo dajala večjo težo inflaciji kot rasti plač. To pomeni, da se bodo pokojnine dolgoročno usklajevale počasneje, kar bo zmanjšalo kupno moč upokojencev. Na to upravičeno opozarja tudi Sindikat zavarovalništva.
Naše stališče:
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo nasprotuje spornim členom pokojninske reforme. Če bo zakon sprejet v trenutni obliki, se pridružujemo več kot 20 delavskim organizacijam, ki bodo vložile pobudo za razpis referenduma.
V Ljubljani, 3. 6. 2025
