Plačilo za delo ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 126. členu. Določa, da mora plača biti vedno izplačana v denarju, pri tem pa se mora delodojalec držati minimalnega zneska, ki je določen z zakonom ali v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Ker gre za osrednji element delovnega razmerja, je plača obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi.
Plača je sestavljena iz štirih elementov. To so osnovna plača, del plače iz naslova delovne uspešnosti, dodatki in del plače iz naslova poslovne uspešnosti. Zadnji element je odvisen od dogovora z delodajalcem (v pogodbi o zaposlitvi) oziroma kolektivne pogodbe.
Osnovna plača je osnovna vrednost dela. Njena višina v ZDR-1 ni določena, mora pa biti v pogodbi o zaposlitvi vsaj določljiva. Predstavlja osnovno plačilo glede na zahtevnost dela.
Del plače iz naslova delovne uspešnosti je stimulacija. Ta ni fiksno določena, ampak je odvisna od kvalitete in obsega opravljenega dela s strani delavca, zaradi česar je tudi nadzorovan s strani delodajalca.
Dodatki se izplačajo glede na posebne pogoje dela. To lahko predstavlja nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo in na praznike in dela proste dneve po zakonu. Pri tem se dodatek za delo v nedeljo in za delo na dela proste dneve izključujeta. To pomeni, da, če pride do dela prostega dneva na nedeljo, ne bosta izplačana dva dodatka, ampak samo en. V ta element spada tudi dodatek za delovno dobo. Višina dodatkov se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.
Prevoz na delo, povračilo stroškov pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju ter malica niso del plače, saj gre za povračilo stroškov v zvezi z delom. Morajo pa biti vseeno izplačani mesečno.
Plača mora biti izplačana na denarni račun delavca, »plačilo na roke« je namreč prekršek. Plačilno obdobje ne sme biti daljše od enega meseca, izplačilo pa mora biti na računu najkasneje 18 dni po preteku tega obdobja. V primeru kakršnih koli sprememb, mora delodajalec delavca o tem obvestiti.
V primeru odsotnosti z dela ima delavec pravico do nadomestila plače. To velja v primeru izrabe letnega dopusta, delavčevih osebnih okoliščin, izobraževanja, praznikov in dela prostih dnevov ter v primerih, ko delavec ne dela zaradi razlogov na strani delodajalca.
Delavec, ki dela poln delovni čas, ima pravico do izplačila vsaj minimalne plače po Zakonu o minimalni plači (ZminP). Njeno višino določi minister za delo. Za leto 2024 ta znaša 1253,90 EUR bruto.
Katja Horvat
Projekt sofinancira Zavod RS za zaposlovanje. Stališča izvajalca ne odražajo nujno tudi stališč ZRSZ.
