Rezultati ankete o prekarnosti

Sanela Stanišič je članica in trenutno projektna sodelavka Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Je univerzitetna diplomirana socialna delavka.

V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo smo pripravili anketo o prekarnosti. Z anketo smo želeli ovrednotiti aktualno stanje in položaj prekark in prekarcev v Sloveniji v času epidemije koronavirusa. Zanimali so nas izzivi prekarnosti in doživljanje dela, delovnih pogojev in razmer s strani prekarcev in prekark v nastali situaciji.

Anketo smo oblikovali v spletnem orodju EnKlikAnketa. Anketa je bila aktivna od 8. 12. 2020 do 28. 2. 2021. Povezavo do ankete smo delili prek svojih družbenih omrežij, adreme društva in drugih kanalov za obveščanje javnosti, kot na primer obvestilnik za mlade L’MIT Škuc – Ljubljanska mreža info točk itp.

Anketa je vsebovala štiriindvajset (24) vprašanj, od tega je bilo devet (9) vprašanj odprtega tipa. Splošne spremenljivke, ki so nas zanimale so bili: spol, starost, stopnja izobrazbe, socialni status in regija prebivališča. Zanimali sta nas zaposlitvena (delavska) in z njo povezana bivanjska situacija anketirancev in anketirank in katere okoliščine in danosti ju določajo.

Vzorec je bil oblikovan priložnostno in po metodi snežne kepe. Tako smo ob posredovanju vabila za sodelovanje v raziskavi pozvali tudi k deljenju povezave do ankete med prijatelje in znance.

Pri prekarnosti nas je zanimalo, katera atipična, nestandardna dela so anketiranci* že opravljali, v katerem prekarnem razmerju so trenutno (če so), in koliko časa so bili vključeni v prekarne vrste delovnih razmerij. Zanimali so nas tudi razlogi za njihovo poistovečanje s prekariatom, prepoznavanje njih samih kot prekarnih delavcev – prekark in prekarcev.

S pomočjo ankete smo beležili mnenja anketirancev glede ukrepov države za prekarce v času pandemije koronavirusne bolezni, kakšne ukrepe bi si želeli s strani države ter kaj bi jim pomagalo pri reševanju in lajšanju oteženih razmer v luči poglabljanja prekarnosti. Spraševali smo jih tudi po njihovem mnenju o glavnih razlogih za zaposlitveno negotovost v Sloveniji. Poizvedeli smo še, kakšna je njihova idealna zaposlitev.

Pri prihodkih anketirancev nas je zanimalo ali so lahko ohranili svoje prihodke v krizni situaciji, koliko prihodkov so izgubili v danih razmerah, ali so v zadnjih 12 mesecih lahko kaj privarčevali in ali so imeli sredstva za želene interesne oz. kulturne dejavnosti.

Zanimali so nas tudi vpliv prekarnega položaja na duševno zdravje anketirancev, kaj jih trenutno najbolj skrbi in kakšne skrbi gojijo za prihodnost.

V nadaljevanju predstavljamo rezultate naše ankete v dveh delih. V prvem delu navajamo rezultate za celoten vzorec, v drugem delu pa zgolj za vzorec mladih do 29. leta starosti. Vzorec smo razdelili na dva dela, v dve različni demografski skupini, zanimala pa nas je zlasti njuna primerjava.

 

1. CELOTEN VZOREC

V vzorec je bilo vključenih 148 posameznikov (31 % oseb moškega spola). Povprečna starost udeležencev je bila 39,7 let (min = 24; max = 78; SD = 10,3). Večina udeležencev (58,1 %) je imela končano VII. stopnjo izobrazbe, temu je sledila VI/2 stopnja izobrazbe (18,2 %). 11,5 % udeležencev je končalo V. stopnjo izobrazbe, 8,1 % pa VIII/2 stopnjo. Trije udeleženci so končali VI/1 stopnjo izobrazbe, dva udeleženca pa sta poročala o najvišji stopnji izobrazbe. En udeleženec ni poročal o svoji stopnji izobrazbe. Večina udeležencev je prihajala iz Osrednjeslovenske regije (66,2 %), vsi ostali udeleženci pa so prihajali iz ene izmed ostalih 11 statističnih regij.

 

Opravljanje atipičnih oblik dela

Vrsta atipičnega dela % udeležencev, ki je že opravljalo to vrsto dela 
Avtorske pogodbe 73 %
Pogodba za določen čas 52 %
Samostojni podjetnik – s.p. 51 %
Delo na črno 51 %
Podjemne pogodbe 25 %
Skrajšan delovni čas 21 %
Drugo 15 %
Agencijsko delo 6 %

 

Med atipična, nestandardna dela smo vključili tudi študentsko delo, a ker to ni vselej atipično v vseh kategorijah prekarnosti, njegov odstotek – 87 % – navajamo le informativno in ne vrednotenjsko, tj. kot odstotek vseh anketirancev, ki so kdajkoli opravljali to obliko dela, ki pa ni nujno prekarno samo po sebi.

 

Ocena ukrepov države 

Udeležence ankete smo vprašali, kako ocenjujejo vladne ukrepe države za prekarce v času trajanja epidemije COVID-19. 70,3 % udeležencev je prepričanih, da država ni ustrezno ukrepala na področju reševanja problematike prekarnosti v času trajanja epidemije COVID-19. 16,2 % udeležencev je mnenja, da so bili ukrepi države slabi, 11,5 % pa da so bili ukrepi države dobri. 2 % udeležencev na to vprašanje ni odgovorilo.

 

Prihodki

Zanimalo nas je, ali so udeleženci v krizni situaciji COVID-19 lahko ohranili svoje prihodke. Svoje prihodke je ohranila manj kot polovica udeležencev (38 %).

V povprečju so udeleženci izgubili 38,5 % prihodkov v dani situaciji. Tu velja omeniti velike razlike, saj nekateri udeleženci poročajo, da niso izgubili ničesar, drugi, da so izgubili službo, tretji, pa da tega še ne morejo oceniti.

 

Bivanjska situacija, finančno stanje in duševno zdravje

32,4 % udeležencev je poročalo, da živi s partnerjem oz. partnerko, 31,1 % udeležencev živi z družino, 18,2 % živi samih, 11,5 % s starši oziroma sorodniki, 6,1 % pa s prijatelji. 0,7 % udeležencev na to vprašanje ni odgovorilo.

Malo več kot polovica udeležencev (54,7 %) je zadnjih 12 mesecih imela dovolj denarja za vsakodnevne življenjske stroške, oblačila in kulturne oz. interesne dogodke, dejavnosti.

Manj kot polovica udeležencev (37,2 %) pa je v zadnjih 12 mesecih lahko privarčevala nekaj denarja.

V raziskavi naj je zanimalo tudi, kako udeleženci ocenjujejo svoj finančnih status. Največ (66,2 %) jih je odgovorilo, da se opredeljujejo kot niti bogati niti revni. Temu so sledili udeleženci (29,1 %), ki se ocenjujejo za revne, 3,4 % se jih ocenjuje kot zelo revni, zgolj 1,4 % udeleženca pa sta navedla, da sta zelo bogata.

Več kot dve tretjini udeležencev (68,2 %) je poročalo, da so zaradi njihovega prekarnega položaja doživljali oblike psihičnega stresa (npr. panični napadi, depresivne ali anksiozne motnje, ipd.).

 

Trenutne skrbi

Udeležence trenutno najbolj skrbi nezadosten dohodek (35,1 %), temu sledi zaposlitvena negotovost (25,7 %), zdravje (12,2 %) in brezposelnost (6,8 %). 20,3 % udeležencev je navedlo, da jih najbolj skrbi drugo.

 

Skrbi v prihodnosti

Možne skrbi v prihodnosti % udeležencev, ki so izbrali posamezno kategorijo
Pomanjkanje dohodka 64,1 %
Pomanjkanje varnosti v starosti 62,8 %
Pokojnina 44,6 %
Da ne bom imel/a lastnega stanovanja ali hiše 25,0 %

 

Ukrepi proti prekarnosti po oceni udeležencev

Zanimalo nas je, kateri ukrepi bi po oceni udeležencev pomagali proti prekarnosti.

Ukrepi % udeležencev, ki meni, da bi posamezen ukrep pomagal 
UTD (univerzalni temeljni dohodek) 68,2 %
Plačana bolniška za samozaposlene in druge atipične oblike dela. 65,5 %
Nižji življenjski stroški 50,0 %
Antikorupcijska določila 35,8 %
Povečanje minimalne plače 28,4 %
Finančna podpora za mlade ali novo zaposlene prekarce 24,3 %
Drugo 18,2 %
Karierna izobraževanja 10,1 %
Štipendije za dijake in študente 8,8 %

 

Ukrepi proti prekarnosti, ki bi jih udeleženci želeli s strani vladnih organov

Preverjali smo tudi, kakšne ukrepe za preprečevanje pojavnosti in razraščanja prekarnosti bi si udeleženci želeli s strani vladnih organov.

Večina bi si želela videti spremembe v zakonodaji (34,5 %) in ureditev trga dela s primernejšo zaposlitveno politiko (7,4 %), ki bi ga urejala in varovala pred prekarnostjo.

Manj kot četrtina udeležencev  (23 %) ankete pa kot eno od možnih rešitev za razrast prekarizacije omenja UTD (univerzalni temeljni dohodek) in solidarnost, ki se izkazuje kot razumevanje oblasti s stališča specifičnih različnih poklicnih področij, način komuniciranja z javnostjo ter posamezniki ter splošno retoriko v skrbi za dobrobit vseh delavcev in delavk v državi. Med druge odgovore (skupaj z ne vem 16,2 %) sodijo želje po celostnem in sistemskem reševanju problematike, individualnem pristopu k reševanju in pričakovanje, želja po splošni poglobljen obravnavi področja. Odgovora ni podalo 11,5 % udeležencev.

 

Ukrepi % udeležencev, ki

predlaga tovrstni ukrep 

Zakonodaja, zakonodajne spremembe 34,5 %
UTD (univerzalni temeljni dohodek) 23 %
Zaposlitvena politika 7,4 %
Solidarnost, razumevanje 6,1 %
Ukinitev študentskega servisa 0,7 %
Sindikat 0,7%
Drugo ali ne vem 16,2 %
Ni odgovora 11, 5 %

 

Glavni razlogi za zaposlitveno negotovost v Sloveniji

Spraševali smo tudi, kateri so po mnenju udeležencev glavni razlogi za zaposlitveno negotovost v Sloveniji.

Več kot tretjina vseh udeležence-v ankete meni, da sta za zaposlitveno negotovost v Sloveniji odgovorni politika, zlasti zaposlitvena veja politike (41,2 %), zakonodajna podlaga (6,1%) in organiziranost trga dela oz. stanje na njem (29,7 %) in njegovo upravljanje. Pandemijo kot glavni razlog za zaposlitveno negotovost na slovenskem trgu dela navaja 4,1 % udeležencev ankete. Pod drugo navajajo razloge kot so: napačna razvojna smer države, nestabilne pokojnine, plačilna nedisciplina v kulturnem sektorju, mačehovski odnos odgovornih institucij, majhnost trga dela, zaposlovanje po VIP (veze in poznanstva) ključu, kapitalizem, negotovost financiranja, pomanjkanje delovnih mest, previsoka pričakovanja študentov glede zaposlovanja.

 

Glavni razlogi % udeležencev ankete
Politika (zaposlitvena politika) 41,2 %
Trg dela 29,7 %
Ni odgovora 10,8 %
Zakonodaja 6,1 %
Pandemija 4,1 %
Korupcija 1,4 %
Drugo 5,4 %
Ne vem 1,4 %

 

Idealna zaposlitev

Udeležencem ankete smo zastavili tudi vprašanje o idealni zaposlitvi zanje oz. kako si jo zamišljajo, npr. kot redno zaposlitev z osem- ali šesturnim delovnikom, tj. polnim ali polovičnim, kot projektno ali honorarno delo z gibljivim urnikom ipd.

Največ udeležencev ankete je odgovorilo, da si kot idealno zaposlitev predstavlja tip zaposlitve, ki je redna (55,4 %), sem sodita tako polni kot polovični delovni čas, vrsta zaposlitve za nedoločen ali določen čas. S tem pa se ujema tudi kategorija odgovorov, ki je kot idealno zaposlitev opredelila tako, ki zagotavlja ekonomsko varnost oz. dostojno plačilo (4,7 %). Po pogostosti odgovorov nato sledi samozaposlitev (12,8 %), zlasti v sektorju kulture ter drugo (9,46 %) kot: stabilna zaposlitev za določen čas, zaposlitev za nedoločen čas za 8- ali 6-urni delovnik, zaposlitev za 6-urni delovnik za plačilo za polni delovni čas (8-urni delovnik), zaposlitev v obliki projektov v kulturnem sektorju, samozaposlitev z več pravicami ali plačanimi prispevki, pošteno plačano delo, zdravo delovno okolje, svoboden poklic z močno sindikalno zaščito (zavarovanja, zagotovljena socialna varnost), nestresna redna zaposlitev na AV (avdio-vizualnem) področju, tj. v kulturnem sektorju, svobodna zaposlitev na projektih z dobrimi honorarji, 8-urni delovnik brez izkoriščanja in v mejah normale, zaposlitev, ki omogoča/dovoljuje lastno razporejanje delovnega časa, dobro plačana dela za samozaposlenega, redna zaposlitev s fleksibilnim delovnim časom, ves čas prilagodljiva oz. fleksibilna. Projektno delo je kot idealno zaposlitev navedlo 5 anketirancev oz. 3,4 %. Odgovora ni podalo 5 anketirancev oz. 3,4 %.

 

Vključenost v prekarna razmerja

23 % anketirancev ni v prekarnem razmerju. Enako število anketirancev je samozaposlenih v kulturi 24,3 % je samozaposlenih, 8,6 % je na pogodbi za določen čas. Na avtorski pogodbi in skrajšanem delovnem času je po posameznih odgovorih 3,3 % anketirancev.  2 % anketirancev je odgovorilo, da delajo prek študentskega servisa, freelancajo, drugo ali so brezposelni. Projektno delo ali delo na črno opravlja 1,3 % anketirancev. Na vprašanje ni odgovorilo 3,9  % anketirancev.

 

Razlogi za atipično obliko dela 

Večina in sicer kar 48,6 % je povedala, da niso imeli izbire. To je zanje edini način zaposlitve in preživetja. Stanje v Sloveniji na trgu dela, v zaposlitveni politiki in ponudba negotovih služb posameznikom je vse bolj pogosto in zaskrbljujoče. Prekarnost in razlogi za prekarno delo pa se še vedno dojemajo kot obstranska tema, ki se je v javni razpravi ne naslavlja dovolj pogosto in ne jemlje dovolj resno. Prekarnost spreminja socialno-ekonomsko podobo države, njenih državljanov ter državno blaginjo. V Sloveniji imamo generacije zaposlenih na trgu dela brez socialne varnosti. Gre za način delovanja, ki je starejšim generacijam skoraj neznan oz. v splošnem redkeje poznan.

Drugi razlog, ki ga anketiranci navajajo kot neobhodnega za vključitev v atipične oblike dela je prilagoditev poklicu, in sicer ta razlog navaja 21,6 % anketirancev. Tisti, ki so izbrali ta odgovor so povedali, da je to edini način zaposlitve v njihovem poklicu, kar nakazuje na pomanjkanje izbire in prilagoditev delavcev trgu dela. Anketiranci so pri omenjenem vprašanju podali sledeče izjave

  • Na mojem področju skoraj ne obstaja možnost zaposlitve oz. pomenijo konec kariere.
  • Narava mojega poklica lutkarja je pretežno terenska.
  • Edina prava možnost zaposlitve v mojem poklicu.
  • To je moj poklic, a delodajalec ne razvija organizacije.
  • Edini način za delovanju v sektorju

Ko seštejemo kategoriji pomanjkanje izbire in narava poklica, ki nakazujeta prisilo ali pomanjkanje izbire je to kar 70,2 % anketirancev.

V atipično obliko dela se je po lastni volji vključilo 18,2 % udeležencev. Na vprašanje ni odgovorilo 10,1% anketirancev, drugo pa z 1,4%.

 

Poistovetenje s prekarnostjo

Odstotek anketirancev, ki se je opredelili za prekarce je bil 66,2 %. Za prekarce se ni pojmovalo 23,6 % anketirancev. Med vzorcem je bil manjši odstotek, ki se je pogojno dojemal kot prekarec ali prekarka. Določen delež (8,1%) anketirancev je na vprašanje ali se pojmuje kot prekarec oz. prekarka odgovoril, da se v tej kategoriji prepoznava le delno in ne v celoti oz. povsem, 2% anketirancev ni podalo odgovora.

 

Zakaj sem prekarec oz. prekarka

V raziskavi so nas zanimali razlogi, zaradi katerih so se anketiranci prepoznali kot prekarni delavci. Odgovor je bil odprtega tipa. Večina anketirancev je zapisala, da oblike prekarnega dela niso varne oz. ne prinašajo s seboj socialne, zaposlitvene in bivanjske varnosti. 32 % ni podalo razlag zakaj se dojemajo kot prekarni delavci.

V celotnem vzorcu je 53,6 % anketirancev odgovorilo, da njihova zaposlitev ni varna. V tej kategoriji so podali odgovore kot: nestalni in negotovi prihodki, dohodki pod minimalno plačo, potreba po samostojnem plačevanju socialnih in pokojninskih prispevkov, nestabilna zaposlitev, kratkotrajna oblika dela, pomanjkanje socialne varnosti v primerjavi z redno zaposlenimi, manko bolniškega nadomestila, manko plačanega dopusta ali regresa, nezmožnost najema bančnega kredita ali ureditve stanovanjske problematike na osnovi zaposlitve.

Izjave (dobesedni navedki):

  • Sem depriviligirana v razmerju do zaposlenih.
  • Ker sem sam za vse in nimam nobene varnosti. Nihče mi ne krije potnih stroškov, dnevnic.
  • Nimam enakih pravic po bolniški, dopustu, regresu kot zaposleni za določen/nedoločen čas.
  • Delo ni zagotovljeno, živiš iz dneva v dan, tudi plačano ni dovolj.
  • Nisem redno zaposlena in se pozna na vsakem koraku: v banki pri odpiranju računa, pri pridobitivi kredita na banki ali v trgovini.
  • Komaj preživim in nimam nobene socialne varnosti.
  • Za svoje delo, angažiranost, vložen čas (nadure), izobrazbo, kompetence, nisem plačana primerno. Odkar sem zaposlena delam za minimalno plačo.

Na drugem mestu po vzrokih so sledile razmere na trgu dela s 14,4 %.

Izjave (dobesedni navedki):

  • Sistem za s.p.-je/samozaposlene itd. v Sloveniji ne deluje pravilno. Kot sam sebi delodajalec, vendar ne zares zaposlen, me zakonodaja ne obvezuje ali pa me realnost na trgu sili v kršitve.
  • Delujem v arhitekturi in od sprejema nove zakonodaje ne morem več opravljati vseh storitev, kot sem jih lahko sprva.
  • Že celo življenje iščem delo in ko ga pridobim, ga užijem le omejen čas.
  • Vsakih nekaj mesecev spet iščem službo.

 

2. VZOREC MLADI (do 29. leta)

V vzorec je bilo vključenih 26 mladih (23, 1 % oseb moškega spola). Povprečna starost mladih je bila 27 let (SD = 1,7, min = 24, max = 29). Večina mladih (65,4 %) je imela končano VII. stopnjo izobrazbe, temu je sledila VI/2 stopnja izobrazbe (19,2 %), 15,4 % udeležencev pa so končali V. stopnjo izobrazbe. Večina mladih prihaja iz Osrednjeslovenske regije (65,4 %), vsi ostali (34,6 %) pa so prihajali iz ene izmed ostalih statističnih regij.

 

Opravljanje atipičnih oblik dela

Vrsta atipičnega dela %  mladih, ki je že opravljalo to vrsto dela 
Delo na črno 21 %
Avtorske pogodbe 14,8 %
Pogodba za določen čas 11,1 %
S.p. 9,9 %
Skrajšan delovni čas 4,9 %
Drugo 3,7 %
Podjemne pogodbe 2,5 %

 

Med atipična, nestandardna dela smo vključili tudi študentsko delo, a ker to ni vselej atipično v vseh kategorijah prekarnosti, njegov odstotek – 32,1 % – navajamo le informativno in ne vrednotenjsko, tj. kot odstotek vseh anketirancev, ki so kdajkoli opravljali to obliko dela, ki pa ni nujno prekarno samo po sebi.

 

Ocena ukrepov države in želje 

Mlade smo vprašali, kako ocenjujejo vladne ukrepe države za prekarce v času trajanja epidemije COVID-19. 65,4 % mladih je prepričanih, da država ni ustrezno ukrepala na področju reševanja problematike prekarnosti v času trajanja epidemije COVID-19. 19,2 % mladih je mnenja, da so bili ukrepi države slabi, ostali (15,4 %)  pa menijo, da so bili ukrepi države dobri.

 

Prihodki

Zanimalo nas je, ali so mladi v krizni situaciji COVID-19 lahko ohranili svoje prihodke. Svoje prihodke je ohranilo več kot polovica mladih (57,7 %).

V povprečju so mladi izgubili 36 % prihodkov v dani situaciji. Tu velja omeniti velike razlike, saj nekateri udeleženci poročajo, da niso izgubili ničesar, drugi, da so izgubili skoraj vse prihodke, tretji, pa da tega še ne morejo oceniti.

 

Bivanjska situacija in finančno stanje

46,2 % mladih je poročalo, da živi s partnerjem oz. partnerko, 23, 1 % jih živi s starši oz. sorodniki, 15,4 % živijo s prijatelji, 7,7 %  živita z lastno družino in 7,7 % mladih živijo sami.

Več kot polovica mladih (69,2 %) je zadnjih 12 mesecih imela dovolj denarja za vsakodnevne življenjske stroške, oblačila in kulturne oz. interesne dogodke, dejavnosti. Polovica mladih (50 %) pa je v zadnjih 12 mesecih lahko privarčevala nekaj denarja.

V raziskavi nas je zanimalo tudi, kako mladi ocenjujejo svoj finančnih status. Največ (92, 3 %) jih je odgovorilo, da se opredeljujejo kot niti bogati niti revni. 3,8 % mladih oseb je odgovorilo, da svoj finančni status ocenjuje kot reven, 3,8 % pa kot zelo reven.

Malo več kot polovica mladih (53, 8 %) je poročala, da so zaradi njihovega prekarnega položaja doživljali oblike psihičnega stresa (npr. panični napadi, depresivne ali anksiozne motnje, ipd.) zaradi prekarnosti.

 

Trenutne skrbi mladih

Mlade trenutno najbolj skrbi zaposlitvena negotovost (38,5 %), 19,2 % mladih najbolj skrbi nezadosten dohodek, 15, 4 % najbolj skrbi zdravje in 11,5 % najbolj skrbi brezposelnost. Ostali (15,4 %) so navedli, da jih najbolj skrbi drugo, kot je npr. kapitalizem.

 

Skrbi v prihodnosti

Možne skrbi v prihodnosti %  mladih, ki so izbrali posamezno kategorijo
Pokojnina 57,7 %
Pomanjkanje dohodka 53,8 %
Pomanjkanje varnosti v starosti 53,8 %
Da ne bom imel/a lastnega stanovanja ali hiše 30,8 %

 

Ukrepi proti prekarnosti po oceni mladih 

Zanimalo nas je, kateri ukrepi bi po oceni mladih pomagali proti prekarnosti.

Ukrepi % mladih, ki meni, da bi ukrep pomagal 
Nižji življenjski stroški 65,4 %
Finančna podpora za mlade ali novo zaposlene prekarce 61,5 %
UTD (Univerzalni temeljni dohodek) 61,5 %
Plačana bolniška za samozaposlene in druge atipične oblike dela. 50,0 %
Povečanje minimalne plače 42,3 %
Antikorupcijska določila 38,5 %
Karierna izobraževanja 23,1 %
Štipendije za dijake in študente 23,1 %
Drugo 19,2 %

 

Preverjali smo tudi, kakšne ukrepe za preprečevanje pojavnosti in razraščanja prekarnosti bi si mladi želeli s strani vladnih organov.

Najpogostejša odgovora sta bila primernejši odziv oz. regulacija trga dela s stališča zakonodaje (42,3 %) in spremembe oz. prilagoditve zaposlitvene politike (23,1 %). Pogost odgovor je bila tudi uvedba oz. uveljavitev UTD (11,5 %). Ostali odgovori pa omenjajo še ukinitev študentskega servisa kot ponudnika dela, medsebojno pomoč in solidarnost v reševanju problematike ali odgovor ne vem oz. brez odgovora.

Ukrepi % mladih, ki meni, da bi ukrep pomagal 
Zakonodaja, zakonodajne spremembe 42,3 %
Zaposlitvena politika 11,5 %
UTD (univerzalni temeljni dohodek) 11,5 %
Drugo, ne vem 23, 1 %
Ukinitev ŠS (študentskega servisa) 3, 8 %
Ni odgovora 7,7 %

 

Spraševali smo tudi, kateri so po mnenju mladih glavni razlogi za zaposlitveno negotovost v Sloveniji.

Mladi kot glavni razlog za zaposlitveno negotovost na slovenskem trgu dela navajajo specifike tega, njegov način organiziranosti in upravljanja (61,5 %), ki mu sledi splošna zaposlitvena politika (26,9 %) v državi. Pod drugo pojmujejo previsoka pričakovanja študentov glede zaposlovanja po zaključku šolanja. Pandemije, zakonodaje ali korupcije kot glavnih razlogov ne navajajo oz. v njihovih odgovorih ni.

Glavni razlogi % mladih, ki kot razloge za zaposlitveno negotovost navajajo slednje
Trg dela 61,5 %
Politika (zaposlitvena politika) 26,9 %
Ni odgovora 3,8 %
Drugo 3,8 %
Ne vem 3,8 %

 

Idealna zaposlitev

Mladim smo zastavili tudi vprašanje o idealni zaposlitvi zanje oz. kako si jo zamišljajo, npr. kot redno zaposlitev z 8- ali 6-urnim delovnikom, tj. polnim ali polovičnim urnikom dela, kot projektno ali honorarno delo z gibljivim urnikom ipd.

Največ 80,1 % jih je odgovorilo, da si kot idealno zaposlitev predstavljajo določeno vrsto redne zaposlitve, z 8- ali 6-urnim delovnim časom, za nedoločen čas, sledil je odgovor drugo 7,7 %, podrobneje: redna zaposlitev za polovični delovni čas in popoldanski s.p., zaposlitev prilagojena posameznemu življenjskemu obdobju in takratnim potrebam. Ostali odgovori pa so se razporedili med projektno delo, samozaposlitev in honorarno delo 3,4 %.

 

Vključenost mladih v prekarna razmerja

Med mladimi do 29. leta, 23,1 % ni v prekarnem delovnem razmerju. Zanje nimamo podatka, ali so morda vključeni v druga delovna razmerja. Na drugem mestu po odstotkih je sledila pogodba za določen čas s 15,4 %.  Samozaposlenih, samozaposlenih v kulturi ali tistih, ki opravljajo študentsko delo je po posameznih odgovorih bilo 11,5 % anketirancev. Na projektnih delih, avtorski pogodbi, delu na črnem, skrajšanem delovnem času ali drugo je bilo po posameznih odgovorih 3,8 % mladih. Na vprašanje ni odgovorilo 7,7 % anketirancev.

 

Razlogi za atipično obliko dela

Velika večina mladih, 73,1 % je odgovorila, da niso imeli izbire, kar je zaskrbljujoče dejstvo in osvetljuje realnost stanja trga dela in zaposlitvene politike za mlade v Sloveniji. Po lastni volji se je v atipične oblike dela vključilo 15,4 % mladih. Sledila je prilagoditev dela s 11,5 %.

 

Poistovetenje s prekarnostjo

57,7 % mladih anketirancev se je opredelilo za prekarce. Za prekarce se ni pojmovalo 23,1 % mladih.  Mladih, ki so se pogojno opredelili kot prekarec ali prekarka je bilo 15,4 %. Mladi v splošnem opažajo nestabilnost svoje zaposlitve in neenakopravnost položaja z redno zaposlenimi, še posebej pri socialnih pravicah. Na vprašanje ni odgovorilo 3,8 %.

 

Zakaj sem prekarec oz. prekarka

Med mladimi jih je 60 % odgovorilo, da nimajo varnosti v pomenu varne zaposlitve in se zato lahko poistovetijo s prekarnostjo. Zaradi razmer na trgu dela se je s prekarnostjo identificiralo 13,3 % anketirancev. 26,7 % ni podalo odgovora.

Mladi o zaposlitveni varnosti, izjave (dobesedni navedki)

  • Vidim, koliko je minusov v primerjavi s klasično zaposlitvijo za določen/nedoločen čas.
  • Brez plačanega dopusta, brez varnosti.
  • Moja zaposlitev ni trajna in mi ne zagotavlja varne prihodnosti, življenja, možnosti za financiranje stanovanja, družine.
  • Nimam rednega prihodka in situacija je zelo nestabilna.
  • Moja zaposlitev je konstantno nezanesljiva

 

3. ZAKLJUČEK, POVZETEK REZULTATOV ANKETE O PREKARNOSTI

Splošno

V anketo je bilo vključenih 148 posameznikov. Povprečna starost vseh anketirancev je bila 39,7 let. Večina udeležencev (58,1%) je imela končano VII. stopnjo izobrazbe. Večina udeležencev (66,2%) je prihajala iz Osrednjeslovenske regije.

V vzorec je bilo vključenih 26 mladih do 29. leta (23,1 % oseb moškega spola). Povprečna starost mladih je bila 27 let.  Večina mladih (65,4 %) je imela končano VII. stopnj izobrazbe, sledila je VI/2 stopnja izobrazbe (19,2 %), 15,4 % udeležencev je končalo V. stopnjo izobrazbe. Večina mladih prihaja iz Osrednjeslovenske regije (65,4 %), vsi ostali (34,6 %) pa so prihajali iz ene izmed ostalih statističnih regij.

 

Opravljanje atipičnih oblik dela

Najbolj pogosto atipično delo, ki so ga udeleženci ankete opravljali je avtorska pogodba (73 %), sledi ji pogodba za določen čas (52 %). Ostali odgovori so s.p. (51 %), delo na črno (51 %), podjemne pogodbe (25 %), skrajšan delovni čas (21 %), drugo (15 %), agencijsko delo (6 %).

Med mladimi je najbolj pogosta oblika dela bila delo na črno (21%), sledila je avtorska pogodba (14,8 %), pogodba za določen čas (11,1 %), s.p. (9,9 %), skrajšan delovni čas (4,9 %), drugo (3,7 %), podjemna pogodba (2,5 %).

 

Ocena ukrepov države 

70,3 % udeležencev ankete je prepričanih, da država ni ustrezno ukrepala na področju reševanja problematike prekarnosti v času trajanja epidemije COVID-19. 16,2 % udeležencev je mnenja, da so bili ukrepi države slabi, 11,5 % pa da so bili ukrepi države dobri. 2% udeležencev ni odgovorilo.

65,4 % mladih je bilo prepričanih, da država ni ustrezno ukrepala na področju reševanja problematike prekarnosti v času trajanja epidemije. 19,2 % mladih je mnenja, da so bili ukrepi države slabi, ostali (15,4 %)  pa menijo, da so bili ukrepi države dobri.

 

Prihodki

Prihodke je v krizni situaciji COVID-19 lahko ohranilo manj kot polovica udeležencev (38 %). V povprečju so udeleženci izgubili 38,5 % prihodkov v dani situaciji.

Svoje prihodke je lahko ohranilo več kot polovica mladih (57,7 %). V povprečju so mladi izgubili 36 % prihodkov v dani situaciji.

 

Bivanjska situacija, finančno stanje in duševno zdravje

32,4 % udeležencev je poročalo, da živi s partnerjem oz. partnerko, 31,1 % udeležencev živi z družino, 18,2 % živi samih, 11,5 % s starši oziroma sorodniki, 6,1 % pa s prijatelji. 0,7 % udeležencev ni odgovorilo.

Malo več kot polovica udeležencev (54,7 %) je zadnjih dvanajstih mesecih imela dovolj denarja za vsakodnevne življenjske stroške, oblačila, kulturne oz. interesne dejavnosti.

Manj kot polovica udeležencev (37,2 %) pa je v zadnjih dvanajstih mesecih lahko privarčevala nekaj denarja.

Največ (66,2 %) jih je odgovorilo, da se opredeljujejo kot niti bogati niti revni. Temu so sledili udeleženci, ki se ocenjujejo za revne (29,1%), 3,4 % se jih ocenjuje kot zelo revni, zgolj 1,4 % udeležencev pa sta navedla, da sta zelo bogata.

Več kot dve tretjini udeležencev (68,2 %) je poročalo, da so zaradi prekarnega položaja doživljali oblike psihičnega stresa: panični napadi, depresivne ali anksiozne motnje, ipd.

46,2 % mladih je poročalo, da živi s partnerjem oz. partnerko, 23, 1 % jih živi s starši oz. sorodniki, 15,4 % živijo s prijatelji, 7,7 %  živita z lastno družino in 7,7 % mladih živijo sami.

Več kot polovica mladih (69,2 %) je zadnjih 12 mesecih imela dovolj denarja za vsakodnevne življenjske stroške, oblačila in kulturne oz. interesne dogodke, dejavnosti. Polovica mladih (50 %) je v  zadnjih 12 mesecih lahko privarčevala nekaj denarja.

V raziskavi so mladi ocenili svoj finančnih status. Največ (92, 3 %) jih je odgovorilo, da se opredeljujejo kot niti bogati niti revni. 3,8 % mladih oseb je odgovorilo, da svoj finančni status ocenjuje kot reven, 3,8 % pa kot zelo reven.

Malo več kot polovica mladih (53, 8 %) je poročala, da so zaradi njihovega prekarnega položaja doživljali oblike psihičnega stresa (npr. panični napadi, depresivne ali anksiozne motnje, ipd.) zaradi prekarnosti.

 

Trenutne skrbi

Udeležence ankete trenutno najbolj skrbi nezadosten dohodek (35,1 %), temu sledi zaposlitvena negotovost (25,7 %), zdravje (12,2 %) in brezposelnost (6,8 %). 20,3 % udeležencev je navedlo, da jih najbolj skrbi drugo.

Mlade trenutno najbolj skrbi zaposlitvena negotovost (38,5 %), 19,2 % mladih najbolj skrbi nezadosten dohodek, 15, 4 % najbolj skrbi zdravje in 11,5 % najbolj skrbi brezposelnost. Ostali (15,4 %) so navedli, da jih najbolj skrbi drugo.

 

Skrbi v prihodnosti

Udeležence v prihodnosti najbolj skrbi pomanjkanje prihodka (64,1 %), pomanjkanje varnosti v starosti (62,8 %), pokojnina (44,6 %), da ne bodo imeli lastnega stanovanja ali hiše (25 %).

Mlade udeležence najbolj skrbi pokojnina (57,7 %), pomanjkanje dohodka (53,8 %), pomanjkanje varnosti v starosti (53,8 %), da ne bodo imeli lastnega stanovanja ali hiše (30,8 %).

 

Ukrepi proti prekarnosti po oceni udeležencev

Zanimalo nas je, kateri ukrepi bi po oceni udeležencev pomagali proti prekarnosti. 68,2% udeležencev meni, da je to univerzalni temeljni dohodek. Sledijo bolniška za samozaposlene in druge atipične oblike dela (65,5 %), nižji življenjski stroški (50 %), antikorupcijska določila (35,8 %), povečanje minimalne plače (28,4 %), finančna podpora za mlade ali novo zaposlene prekarce (28,4 %), drugo (18,2 %), karierna izobraževanja (10,01 %), štipendija za dijake in študente (8,8 %).

Ukrepi za katere mladi mislijo, da bi pomagali pri prekarnosti si sledijo po sledečem vrstnem redu: nižji življenjski stroški (65,4 %), finančna podpora za mlade ali novo zaposlene prekarce (61,5 %), univerzalni temeljni dohodek (61,5 %), plačana bolniška za samozaposlene in druge atipične oblike dela (50 %), povečanje minimalne plače (42,3 %), antikorupcijska določila (38,5 %), karierna izobraževanja (23,1 %), štipendija za dijake in študente (23,1 %), drugo (19,2 %).

 

Ukrepi proti prekarnosti, ki bi jih udeleženci želeli s strani vladnih organov

Preverjali smo, kakšne ukrepe za preprečevanje prekarnosti bi udeleženci želeli s strani vladnih organov. Ukrepe, ki bi jih želeli videti si sledijo po sledečem vrstnem redu: spremembe v zakonodaji (34,5 %), univerzalni temeljni dohodek (23 %), zaposlitvena politika (7,4 %), solidarnost in razumevanje za problematiko (6,1%), ukinitev študentskega servisa (0,7 %), sindikat (0,7 %), drugo ali ne vem (16,2 %), ni odgovora (11,5 %).

Preverjali smo tudi, kakšne ukrepe za preprečevanje prekarnosti bi mladi želeli s strani vladnih organov. Najpogostejši odgovor je bil sprememba v zakonodaji (42,3 %). Sledili so odgovori zaposlitvena politika (11,5 %), UTD (11,5 %), ukinitev študentskega servisa (3,8 %), drugo/ne vem (23,1 %), ni odgovora (7,7 %).

 

Glavni razlogi za zaposlitveno negotovostjo v Sloveniji

Udeleženci ankete menijo, da je za zaposlitveno negotovost v Sloveniji odgovorna zlasti politika oz. zaposlitvena veja politike (41,2 %), trg dela (29,7 %), zakonodaja (6,1 %), pandemija (4,1 %), korupcija (1,4 %), drugo (5,4 %), ni odgovora 10,8 %, ne vem 1,4%.

Mladi kot razloge za zaposlitveno negotovost navajajo trg dela (61,5 %) in politiko (26,9 %). Ni odgovora, drugo in ne vem vsak po 3,8 %.

 

Idealna zaposlitev

Največ udeležencev ankete je odgovorilo, da si kot idealno zaposlitev predstavlja redno zaposlitev (55,4 %). Po pogostosti odgovorov sledi samozaposlitev (12,8 %). Zaposlitev, ki zagotavlja ekonomsko varnost oz. dostojno plačilo (4,7%). Drugo 9,46 %. Projektno delo 3,4 %. Ni odgovora 3,4 %.

Največ mladih 80,1 %  je odgovorilo, da si kot idealno zaposlitev predstavljajo redno zaposlitev,  sledil je odgovor drugo 7,7 %, Ostali odgovori pa so se razporedili med projektno delo, samozaposlitev in honorarno delo  3,4 %.

 

Vključenost v prekarna razmerja

23 % anketirancev ni v prekarnem razmerju. Enako število anketirancev je samozaposlenih v kulturi 24,3 % je samozaposlenih, 8,6 % je na pogodbi za določen čas. Na avtorski pogodbi in skrajšanem delovnem času je bilo 3,3 % anketirancev.  2 % anketirancev je odgovorilo, da delajo prek študentskega servisa, freelancajo, drugo ali so brezposelni. Projektno delo ali delo na črno je opravljalo 1,3 % anketirancev. Na to vprašanje ni odgovorilo 3,9 % anketirancev.

Med mladimi do 29. leta, 23,1 % ni v prekarnem delovnem razmerju. Zanje nimamo podatka, ali so morda vključeni v druga delovna razmerja. Na drugem mestu po odstotkih je sledila pogodba za določen čas s 15,4 %.  Samozaposlenih, samozaposlenih v kulturi ali tistih, ki opravljajo študentsko delo je po posameznih odgovorih 11,5 % anketirancev. Na projektnih delih, avtorski pogodbi, delu na črnem, skrajšanem delovnem času ali drugo je bilo po posameznih odgovorih 3,8 % mladih. Na vprašanje ni odgovorilo 7,7 % anketirancev.

 

Razlogi za atipično obliko dela 

Večina in sicer kar 48,65 % je povedala, da niso imeli izbire. To je zanje edini način zaposlitve in preživetja. Drugi razlog, ki ga anketiranci navajajo kot neobhodnega za vključitev v atipične oblike dela je prilagoditev poklicu, in sicer ta razlog navaja 21,62 % anketirancev.  V atipično obliko dela se je po lastni volji vključilo 18,2 % udeležencev. Na vprašanje ni odgovorilo 10,1% anketirancev, drugo pa z 1,4%.

Velika večina mladih je s 73,1 % odgovorila, da niso imeli izbire. Po lastni volji se je v atipične oblike dela vključilo 15,4 % mladih. Sledila je prilagoditev dela s 11,5 %.

 

Poistovetenje s prekarnostjo

Odstotek anketirancev, ki se je opredelili za prekarce je bil 66,2 %. Za prekarce se ni pojmovalo 23,6 % anketirancev. Določen delež (8,1%) anketirancev je na vprašanje odgovoril, da se v tej kategoriji prepoznava le delno in ne v celoti oz. povsem, 2% anketirancev ni podalo odgovora.

Odstotek mladih, ki se je opredelil za prekarce je bil 57,7 % anketirancev. Za prekarce se ni pojmovalo 23,1 % mladih. Mladih, ki so se pogojno opredelili kot prekarec ali prekarka je bilo 15,4 %. Na vprašanje ni odgovorilo 3,8 %.

 

Zakaj sem prekarec oz. prekarka?

V raziskavi so nas zanimali razlogi, zaradi katerih so se anketiranci poistovetili, kot prekarni delavci.

V celotnem vzorcu je 53,6 % anketirancev odgovorilo, da njihova zaposlitev ni varna. Na drugem mestu po vzrokih so sledile razmere na trgu dela s 14,4 %. 32 % ni podalo razlag zakaj se dojemajo kot prekarni delavci.

Med mladimi jih je 60 % odgovorilo, da nimajo varnosti in se zato lahko poistovetijo s prekarnostjo. S prekarnostjo se je zaradi razmer na trgu dela identificiralo 13,3 % anketirancev. 26,7 % ni podalo odgovora.


 

*Opomba: Generalizirana moška spolna oblika se dogovorno uporablja za vse spole, razen kjer je to jasno razmejeno.

 


 

Pripravo ankete in poročila je vodila Sanela Stanišič, sodelovali so člani Gibanja Daša Ložar in Borut Brezar. Posebej se zahvaljujemo Kristini Rakinić, mag. psihologije, za pomoč, usmeritve in koristne napotke pri obdelavi rezultatov ankete.

Ljubljana, Slovenija

info@socialna-druzba.si

https://www.facebook.com/socialna.druzba/

 

Sanela Stanišič, projektna sodelavka Gibanja

sanela.stanisic@socialna-druzba.si

 

Izvedbo raziskave je omogočill Urad Republike Slovenije za mladino.