Študentsko delo v sedanji obliki predstavlja pomemben socialni korektiv, saj danes kar tretjini študentov omogoča študij. Zaradi nizkih in količinsko neprimernih državnih štipendij ter visokih stroškov življenja v univerzitetnih središčih, so socialno ogroženi študenti zatekajo k opravljanju študentskega dela, saj si le tako lahko zagotovijo sredstva potrebna za študij.
Zakon o malem delu ne omejuje študentskega dela, ampak širi mezdno delo tudi na ostale skupine (brezposelni, upokojenci, tujci). Študentsko delo danes obsega 3.7% trga dela, malo delo pa bo razširilo obliko mezdnega dela tudi na druge skupine in bo lahko obsegalo do 30% trga dela. Povečanje števila upravičencev do takšnega dela prinaša slabosti predvsem za študente, saj bodo zaradi obveznosti študija najmanj fleksibilni in bodo ob povečani konkurenci težko dosegli kvoto 720 ur.
Pozitivno je, da se plačujejo prispevki od vsakega dela, a država zdaj drastično povečuje samo obdavčitev študentskega dela (iz 16,8% na 35%), študent pa od tega ne bo imel nobenih dodatnih socialnih pravic, razen diskriminatornega vplačevanja v pokojninsko blagajno (1 ura opravljenega dela bo v pokojninsko dobo štela za 40 minut). V času študija bodo študenti tako ob vseh oddelanih urah v sistemu malega dela v najboljšem primeru prišli do enega leta delovne dobe.
In kar je zelo pomembno: študentsko delo ostaja omejeno na čas, ko študiramo. S potekom statusa študenti zapustijo ta trg fleksibilnega študentskega dela in po približno desetih mesecih po končanju univerzitetnega študija (po podatkih Zavoda za zaposlovanje) dobijo redno zaposlitev z vsemi pravicami, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Z vpeljavo malega dela pa se sedaj izničuje najmočnejši ukrep dejanske zaposljivosti mladih. Mladi se proti koncu študija seznanijo in uvedejo v delo, ki ga opravljajo v podjetju. Po preteku statusa se jih več kot polovica v teh podjetjih tudi zaposli (velja za študente, ki opravljajo zahtevnejša dela).
Malo delo – mezdno delo se kot »anomalija« nadaljuje tudi po izgubi statusa. Če je bil študent odslej »izkoriščan« s študentskim delom, bo izkoriščan z malim delom ne le kot študent, ampak tudi kasneje kot brezposelni diplomant, brezposelni delavec.
Tretjini študentov, ki jim danes študentsko delo omogoča študij, bo v prihodnosti dostop do študija postal omejen. Zaradi nižjih stroškov bivanja bodo lahko prišli do izobrazbe le še mladi, ki izhajajo iz univerzitetnih mest in otroci premožnih, medtem ko bo za mlade s podeželja dostop do izobrazbe bistveno zmanjšan.