Oktobrski bralni krožek: podreditev kot svoboda

 

Z oktobrom začenjamo novo sezono bralnega krožka. Prvič se dobimo v torek, 8.
oktobra ob 17:00 v prostorih Gibanja za dostojno delo in socialno družbo
(Dalmatinova ulica 4).

To sezono smo se odločili, da bomo po delih prebirali celotne knjige, saj bomo na ta
način lahko prodrli globje v raziskovalna področja. Začeli pa bomo s knjigo, ki je v
prevodu na slovenske police prišla pred nekaj meseci. Avtor knjige je Patrick
Schreiner, njen naslov pa Podreditev kot svoboda: življenje v neoliberalizmu. V knjigi
avtor preiskuje naravo neoliberalne ideologije, ki ni zgolj stvar gospodarstva in
politike, temveč se zasidra globoko v vsakdanja življenja ljudi. Knjiga po uvodni
predstavitvi temeljnih značilnosti neoliberalizma zajadra v analizo domnevno njenih
nepolitičnih oblik. Identificira vsakdanje mehanizme, preko katerih ljudje sprejemajo
neoliberalne ideje in jih dojemajo kot dobre. Preiskuje tisto, kar deluje nekje v ozadju
naših misli in prepričanj in jih na skrivaj oblikuje. Ta prepričanja pa smo ljudje
naposled pripravljeni zagovarjati kot svoja, saj postanejo del naše identitete in
sestavljajo našo osebnost. Pri tem obravnava vzgojo in izobraževanje, priročnike za
samopomoč, ezoteriko, šport in fitnes, odnos do telesa, družbena omrežja,
televizijske oddaje, potrošnjo in življenjske stile.

Dejan Navodnik vodi bralni krožek, je vodja Odbora za trg dela in študira sociologijo kulture.

Pri svoji interpretaciji neoliberalizma avtor postopa previdno, večkrat zariše ločnico ali
začrta mejo med tem, kdaj lahko govorimo o vplivu neoliberalizma na obravnavana področja in kdaj ne. Na koncu knjige do neoliberalizma zavzame tudi osebno stališče. Neoliberalizem vidi kot sistem, ki ga ni potrebno odpraviti v celoti, temveč je potrebno prevzeti od njega tisto, kar nam lahko pomaga pri grajenju boljše in lepše prihodnosti. Pri tem izpostavlja, da pogleda ne smemo obračati nazaj v 20.st., v družbe nadzora, vnaprej določenih družbenih vlog in striktnih hierarhij. Spremembe se sicer morajo zgoditi, toda le-te naj bodo nekakšen hibrid preteklih gospodarskih in političnih
ureditev: »Naloga leve politike v 21. stoletju mora biti, nasprotno, iskanje poti, ki enakost družbenih pravic, udeležbo in solidarno-kooperativno skupno življenje povezuje z individualno avtonomijo in raznolikimi možnostmi oblikovanja lastnega življenja. In seveda je treba ljudi prepričati, da je to prava pot – in obeti sploh niso tako slabi«.

Hegemonija neoliberalizma se lomi na krilih prekarnega dela, družbene neogotovosti,
avtomatizacije, komolčarske mentalitete, visokih najemnin in krčenju sociale. Kot
izpostavlja Schreiner, se neoliberalizmu nihče ne podredi v celoti, saj nismo stroji.
Obstaja več alternativnih poti, in če leve politike ne bodo uspele ponuditi zmagovite
sistemske strategije, se lahko tehnica hitro prevesi v desno. Oktobra bomo predelali Uvod in prvo poglavje z naslovom Neoliberalizem
– kaj je to? Str. 7-31.

Se vidimo!