Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) so zdravstveno zavarovani zavarovanci in njihovi družinski člani. Do 26. leta so vsi redni in izredni študentje, ki niso v delovnem razmerju oz. niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, upravičeni preko staršev/posvojiteljev do vseh storitev, ki jih krijeta obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. S tem ko oseba preneha s študijem (in je starejša od 18 let), izgubi možnost biti zdravstveno zavarovana preko svojih staršev.
Lahko pa je bivši študent upravičen do zdravstvenega zavarovanja kot zavarovanec. Kdo so zavarovanci po ZZVZZ je urejeno s 15. členom tega zakona. (1) Nekaj najbolj pogostih primerov, v katerih se lahko bivši študent najde kot zavarovanec:
- v primeru, da je oseba profesionalni športnik ali šahist;
- če se njegova družina ukvarja s kmetijstvom, kot edinim in glavnim poklicem;
- osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prejemajo trajno denarno socialno pomoč;
- Študent lahko v primeru, da ima stalno prebivališče v Sloveniji in izpolnjuje pogoje za denarno socialno pomoč, uveljavlja tudi pravico do plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje. Več o tem in povezava do vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
- brezposelne osebe, ki prejemajo pri Zavodu za zaposlovanje denarno nadomestilo;
- osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po eni izmed točk iz tega odstavka in si same plačujejo prispevek.
V veliki večini primerov si bo moral bivši študent sam zagotoviti zdravstveno zavarovanje in si sam plačevati prispevke. Prispevki znašajo trenutno 29,35 EUR na mesec.
Oseba se prijavi na obvezno zdravstveno zavarovanje preko obrazca M-1, ki je dostopen na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije(2). Obrazec je potrebno natisnjen in izpolnjen po pošti poslati območni organizacijski enoti ZZZS (3).
Kljub obveznemu zdravstvenemu zavarovanju, pa osebe s tem niso upravičene do celotnega plačila vseh zdravstvenih storitev. Obvezno zdravstveno zavarovanje npr. pokriva le 90% vseh zdravstvenih stroškov pri storitvah v zvezi s presaditvijo organov in z drugimi najzahtevnejšimi operativnimi posegi. V kolikšni meri je oseba upravičena do zdravljenja, je določeno v 23. členu ZZVZZ. (4)
Zato si je koristno urediti tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Z njim si posameznik zagotovi zavarovanje do polne vrednosti zdravstvene storitve in kritje dela te razlike, ko se doplačilo nanaša na pravico do zdravil z najvišjo priznano vrednostjo in medicinskih pripomočkov. To zavarovanje oseba sklene z zasebno zavarovalnico.
Vendar pa mora biti posameznik pri sklenitvi dopolnilnega zavarovanja previden. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje si mora urediti najkasneje v roku enega meseca od ureditve obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če si zavarovanja ne uredi v tem roku, pade v trimesečno čakalno dobo. To pomeni, da tri mesece plačuje premijo (ki znaša okoli 30 EUR mesečno), vendar te mesece še nima ugodnosti iz dopolnilnega zavarovanja.
Načeloma je po 2. členu ZZVZZ vsaki osebi (tudi tisti brez zavarovanja), ki je bolna ali poškodovana potrebno nuditi prvo pomoč in ji omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči. Prav tako pa lahko iz 7. člena ZZVZZ razberemo, da je državljanu Republike Slovenije potrebno nuditi nujno zdravljenje iz proračuna Republike Slovenije. Nujno zdravljenje pa po 25. členu ZZVZZ obsega neodložljive zdravstvene storitve oživljanja, ohranitve življenja in preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja obolelega ali poškodovanega.
Svetovanje se izvaja kot del projekta Sedanjost in prihodnost dela, ki ga financira Program Active Citizens Fund Slovenija 2014-2021.
