Fotografija: “internship” by Sean MacEntee is licensed under CC BY 2.0.
Če se delodajalec odloči, da bo osebo zaposlil kot pripravnika, mora obstajati pravna podlaga za pripravništvo v zakonu ali kolektivni pogodbi na ravni delodajalca. Delodajalec v primeru pripravništva lahko delavcu ponudi pogodbo za določen čas, v kateri mora biti opredeljeno, da je sklenjena zaradi pripravništva. To je namreč eden izmed zakonitih razlogov, da se lahko ponudi tako pogodbo.
Komu je sploh namenjeno pripravništvo?
Pripravnik je oseba, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in ravni svoje strokovne izobrazbe, z namenom da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Torej je pripravništvo namenjeno predvsem opravljanju del, za katera delodajalec meni, da posameznik po končani srednji šoli ali fakulteti še ni dovolj usposobljen, da bi ga lahko v njegovem delovnem procesu opravljal samostojno. Zato delodajalec kot pripravnika ne sme zaposliti nekoga z leti izkušenj ali nekoga za katerega pripravništvo ni določeno z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni delodajalca.
Primeri, kjer je pripravništvo določeno z zakonom, so:
- strokovni delavci na področju vzgoje in izobraževanj,
- javni uslužbenci,
- pravniki (po magisteriju je obvezno pripravništvo, brez katerega ne morejo pristopiti k državnemu pravosodnem izpitu),
- zdravstveni delavci,
- obrtniki.
Koliko časa lahko traja pripravništvo?
Zakon o delovnih razmerjih v 121. členu določa, da lahko traja največ leto, če zakon ne določa drugače. V tem času naj bi se pripravnik usposobil za opravljanje dela in pridobil dovolj izkušenj. Če gre za zahtevnejše delo, pa lahko zakon določa daljši oziroma tudi krajši čas pripravništva. Če delavec dela s krajšim delovnim časom (manj kot 8 ur dnevno), potem se lahko pripravništvo podaljša za največ 6 mesecev. Pripravništvo se lahko podaljša tudi, če je delavec opravičeno odsoten z dela.
Kaj mora biti zagotovljeno pripravniku?
Pripravnik je delavec v delovnem razmerju, zato ima enake pravice kot ostale osebe v delovnem razmerju. Ima pravico do odmora, počitka, sorazmernega dopusta, pravico do plačila prevoza, varnosti pri delu,… Delodajalec mora pripravniku zagotoviti mentorja, ki ga usposablja in mu svetuje in pomaga, da se pripravi na nadaljnje opravljanje dela na tem področju.
V času trajanja pripravništva ima pripravnik pravico do varstva pred odpovedjo. Zato mu delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani pogoji za izredno odpoved ali v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave. Tako pripravnik ne sme biti redno odpuščen in je taka odpoved s strani delodajalca nezakonita.
Kakšno je delo pripravnika?
Namen pripravništva je torej usposabljanje za samostojno opravljanje dela. Delodajalec ima s kolektivno pogodbo ali z zakonom določen program pripravništva. To pomeni, da delodajalec določi katera znanja mora pripravnik v določenem času osvojiti in kako mu pri tem pomaga mentor.
Mentor naj bi ga ves čas pripravništva spremljal, mu svetoval in ga ocenjeval. Mora mu dati tudi navodila ter mu razložiti kaj se od njega pričakuje pri njegovem delu. Ob koncu pripravništva pripravnik opravi izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva.
Kršitve delodajalca pri ponudbi pripravništva?
Pripravništvo naj bi trajalo natančno določen čas, ki ga mora delodajalec spoštovati. Delodajalec ga ne sme v nedogled podaljševati, ampak mora delavcu po poteku roka ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi, ali pa mu omogočiti, da se zaposli drugje.
Ob začetku pripravništva morata pripravnik in delavec skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Če delodajalec ponudi pripravništvo za določen čas, pa ta razlog sploh ne obstaja (npr. delo opravljaš že daljši čas, ni določeno pripravništvo v zakonu ali kolektivni pogodbi), potem se pogodba o zaposlitvi za določen čas transformira v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in lahko pripravnik od delodajalca zahteva, da mu ponudi tako pogodbo. Prav tako do transformacije pogodbe o zaposlitvi pride, če kljub izteku roka za opravljanje pripravništva, delodajalec še vedno pričakuje od pripravnika, da opravlja delo.
Svetovanje se izvaja kot del projekta Sedanjost in prihodnost dela, ki ga financira Program Active Citizens Fund Slovenija 2014-2021.
