Fotografija: “Contract” by 24oranges.nl is licensed under CC BY-SA 2.0.
Pogodba o zaposlitvi je pogodba, s katero delavec da svojo aktivnost na razpolago drugemu, pri čemer se postavi v njegovo odvisnost, za to pa dobi plačo. Delavec je v delovnem razmerju šibkejša stranka, zato mora biti posebej poučen o pravicah in obveznostih, ki jih ima. Do izrabe pravic delavca lahko pride že v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec na razgovoru za zaposlitev lahko od delavca zahteva le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Delodajalec sme kandidatu zastavljati le vprašanja, ki so strogo povezana z delom (npr. znanja, izkušnje na tem področju, znanje jezika, poznavanje računalniške opreme, opravljen vozniški izpit,…). Delodajalec lahko od kandidata zahteva, da opravi teste znanja in sposobnosti. Vendar pa delodajalec kandidata ne sme spraševati o njegovem družinskem in zasebnem življenju ali o boleznih, ki jih ima, če te niso neposredno povezane z delom. Prav tako delodajalec ne sme zastavljati vprašanj z namenom odkrivanja rasnega in etičnega porekla, verskega, političnega prepričanja, sindikalnega in političnega članstva. Zato lahko praviloma delavec ali delavka zavrne takšna vprašanja in to ne bi smelo vplivati na odločitev delodajalca.
Pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec poslati kandidata (gre praviloma za kandidata, za katerega se je delodajalec že odločil, da ga bo zaposlil) na predhodni zdravstveni pregled, da ugotovi delavčeve zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela. Pregled plača delodajalec in teh stroškov pod nobenim pogojem ne sme prenašati na delavca. Predhodni zdravstveni pregled opravi pooblaščen zdravnik, ki po opravljenem pregledu delodajalcu poda oceno o delavčevem izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v določenem delovnem okolju. Zdravnik pa ne sme deliti drugih zdravstvenih diagnoz, ki niso relevantne za opravljanje dela. Tako mora ostati varovana kandidatova zasebnost. Če zdravnik ugotovi, da kandidat ni dovolj zdravstveno sposoben za opravljanje dela, se delodajalec sme odločiti, da takega delavca ne bo zaposlil in ponovno začne z razgovori ali na pregled pošlje drugega kandidata.
Iz sodne prakse in zgodb delavk je razvidno, da delodajalci sklenitev pogodbe o zaposlitvi pogosto pogojujejo s prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva. To je prav posebno prepovedano z Zakonom o delovnih razmerjih, prav tako pa imajo starši po tem zakonu prav posebno varstvo. Zato morajo biti delavke prav posebno pozorne ob podpisu pogodbe o zaposlitvi in jo posebej prebrati, da vanjo ni vključena klavzula o odpovedi v primeru nosečnosti, saj je le ta nezakonita.
Vendar postajajo delodajalci vedno bolj iznajdljivi in dajo delavkam pogosto v podpis t.i. »bianco sporazum«, to pomeni izjavo o odpovedi pogodbe, ki jo mora delavka podpisati sočasno s podpisom pogodbe o zaposlitvi. Tako lahko delodajalec, kadarkoli se odloči, doda še lasten podpis in na podlagi »bianco sporazuma« zakonito sporazumno odpusti delavko, saj je kasneje težko dokazati, da odpoved ni bila tako sporazuma, kot je razvidno iz izjave. V primeru, da vam delodajalec sočasno ob podpisu pogodbe o zaposlitvi, da v podpis še izjavo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, takoj obvestite inšpektorat za delo, da ta naredi uradni zaznamek in se s tem dokaže časovni vidik.
Delavec se mora prav tako zavedati, da je njegova pravica, da predlog pogodbe o zaposlitvi nese domov in jo v primernem roku (3 dni) prebere ter se odloči ali mu pogoji, ki so v njej določeni, ustrezajo. Delodajalec ne sme prisiliti delavca, da na mestu in pod pritiskom podpiše pogodbo o zaposlitvi, brez da bi jo dobro prebral. V predlogu pogodbe mora delodajalec delavca seznaniti z delom, pogoji dela, ter pravicami in obveznostmi.
Načeloma je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas lahko ustna, vendar se mora delavec zavedati, da je pisna oblika pogodbe o zaposlitvi v korist njemu samemu. Pisna oblika pripomore k večji transparentnosti, saj je tako jasno v pogodbi dogovorjeno, kakšna je predvidena plača, katere so obveznosti delavca in kakšne so njegove pravice. Prav tako pa bo delavec na sodišču s pisno pogodbo o zaposlitvi lažje dokazoval svoje pravice, ki mu jih je delodajalec kasneje, kljub pisnemu dogovoru v pogodbi, kršil.
Svetovanje se izvaja kot del projekta Sedanjost in prihodnost dela, ki ga financira Program Active Citizens Fund Slovenija 2014-2021.
