Fotografija: “Student Working on Assignment” by ozbornea is licensed under CC BY 2.0.
Delam ob študiju, a mi delodajalec ni izplačal zadnjih treh plač. Kaj lahko storim?
V tem primeru je izjemnega pomena, na kakšni podlagi študent opravlja delo.
1) Če delo opravlja na podlagi študentske napotnice[1], mu svetujemo, da se najprej obrne na študentski servis. Če ima delodajalec dobro boniteto, bo servis plačilo nakazal že, ko bo delodajalec oddal obračun ur. Sicer pa bo servis počakal, da delodajalec plača račun (in zaslužka ne bo založil). Izjemno koristno je, če študent ure opravljenega dela beleži tudi sam, zato da ima potem natančne podatke o tem, koliko dela je opravil in kakšno plačilo mu delodajalec dolguje.
Največkrat bo tako že študentski servis študentu svetoval, kako naj postopa. V primeru, da pozivi delodajalcu ne bodo zadostovali, lahko študent na kršitev opozori Inšpektorat RS za delo. Prijavo lahko poda elektronsko na: https://e-uprava.gov.si/podrocja/drzava-druzba/inspekcijski-postopki/prijava-inspekciji-delo.html. Če se zaradi različnih razlogov ne želi izpostavljati, je možna tudi anonimna prijava.
V primeru, da študent kljub temu plačila ne prejme, mu preostane še sodno varstvo (ki se ga lahko posluži tudi takoj, ko do kršitve pride). Upoštevati mora, da denarne terjatve zastarajo v roku petih let in še pred potekom roka vložiti tožbo na Delovno sodišče.
2) Če študent delo opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, mu najprej svetujemo, da spor z delodajalcem poskuša rešiti sam, tako da ga (pisno) pozove na plačilo. V primeru, da je član sindikata, se lahko obrne tudi nanj.
Tudi v tem primeru lahko študent kršitev prijavi pri Inšpektoratu RS za delo. Pomembno pa je, da se lahko neposredno posluži tudi sodnega varstva. Ker gre za denarno terjatev, delodajalca ni potrebno pozivati na izpolnitev obveznosti, ampak se lahko tožba na Delovno sodišče vloži tudi neposredno. Zastaralni rok je tudi v tem primeru 5 let.
V primeru neplačila ima delavec možnost tudi izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. To lahko v skladu s prvim odstavkom 111. člena Zakona o delovnih razmerjih stori, če:
- »(…) mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
- mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
- delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost, (…)«
V primeru podaje izredne odpovedi pa je pomembno slediti postopku, ki ga določa zakon: pred odpovedjo mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti Inšpektorat RS za delo. Če delodajalec v roku 3 delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svojih obveznosti, ima delavec 30 dni časa, da izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Delavec je v tem primeru upravičen do odpravnine, kot bi mu pripadala, če bi mu bila pogodba odpovedana iz poslovnih razlogov. Upravičen je tudi do odškodnine, in sicer najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
3) Če je študent delo opravljal na drugi podlagi, npr. po avtorski ali podjemni pogodbi, za spor iz tega razmerja ne bo pristojno Delovno sodišče, ampak krajevno pristojno Okrajno sodišče (za podjemno pogodbo) oz. Okrožno sodišče v Ljubljani (za avtorsko pogodbo)[2]. Ti dve pogodbi ureja zakonodaja s področja civilnega in ne delovnega prava, zato zanju veljajo določene posebnosti.
4) POZOR: Če je študent opravljal delo brez pravne podlage, torej je bil zaposlen na črno: nima podlage, da bi lahko izterjal dolgovana plačila. Preostanejo mu pozivi delodajalcu in prijava na Finančno upravo RS (FURS): https://www.fu.gov.si/kontakti/#c4926
Prevečkrat se zgodi, da se na društvo obrne študent, ki je za delodajalca delal zadnje pol leta ali leto in je ves čas redno prejemal plačilo na roko. S tem se je strinjal, saj je tako prejel večji znesek ali pa ga podjetje sicer ni želelo »zaposliti«. Pogosto je študent pričel z delom tudi na podlagi obljub, da se bo napotnica uredila kasneje, po »poskusnem obdobju«, ali pa »takoj, ko bo delodajalec utegnil«. Nato pa je delodajalec kar naenkrat začel zamujati s plačili, plačevati samo delež ali pa sploh nič. Počasi se je nehal oglašati na telefon in odpisovati na sporočila. Včasih je tako študentu ostal dolžan po več sto ali tisoč evrov. Zaposlovanje na črno pa ni kaznivo in škodljivo samo za delodajalca, ampak tudi za delavca! V tem primeru delavec nima pravne podlage, da bi lahko plačilo izterjal. Preostane mu zgolj pozivanje in prijava na FURS, a to pogosto ni uspešno in študent ostane brez plačila.
Izjemnega pomena je tako razumeti, kako pomembno je, da se študentska napotnica (ali sklenitev druge pogodbe) uredi še pred samim nastopom dela. Če si želiš večjega zaslužka, se dogovori za višjo urno postavko, nikar pa ne dovoli, da se ti delodajalec »zasmili«, ker ima »velik strošek dela« in te ne more plačati več, ker to pomeni večje prispevke in davke. Če se tak dogovor ne izkaže za slabega prej (npr. ko inšpekcija prepozna zaposlovanje na črno in oglobi tako delodajalca kot delavca – za več glej naš pravni nasvet[3]), se bo takrat, ko ne bo mogoče izterjati plačila.
[1] Več o študentskem delu: https://socialna-druzba.si/novice/4598_pravni-nasvet-studentsko-delo/
[2] Sklep Vrhovnega sodišča opr. št. VIII R 21/2004, z dne 1. 12. 2004.
[3] Globi se lahko delavec izogne tako, da delodajalca sam prijavi še preden je uveden nadzorni postopek. https://socialna-druzba.si/novice/4521_pravni-nasvet-delo-na-crno/
Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?
Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).
Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih vprašanj.
Redno objavljamo splošnejše pravne nasvete, tu si lahko ogledate nekaj nedavnih.
Kako do nasveta?
- Za pisni nasvet ali pogovor preko Zoom-a nam pišite na: svetovanje@socialna-druzba.si
Svetovanje se izvaja kot del projekta Sedanjost in prihodnost dela, ki ga financira Program Active Citizens Fund Slovenija 2014-2021.
