Pravni nasvet: odpravnina pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas

Katarina Kogej je članica Odbora za pravne zadeve pri Gibanju, ki v društvu deluje ob študiju na Pravni fakulteti UL.

Precej splošno znano je že, da delavcem, ki jim je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas odpovedana iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, pripade odpravnina. Veliko manj znano pa je, da v določenih primerih odpravnina pripada tudi delavcem, ki jim je prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas. Pravica, ki je urejena v 79. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), je razdelana v nadaljevanju.

V katerih primerih ima delavec po prenehanju pogodbe za določen čas pravico do odpravnine?

V primeru, da pogodba preneha veljati brez odpovednega roka:

  • s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
  • ko je dogovorjeno delo opravljeno ali
  • s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.

Poleg tega pogodba za določen čas ni smela biti sklenjena iz katerega izmed spodaj naštetih razlogov. Delavci namreč nimajo pravice do odpravnine, če je bila pogodba sklenjena:

  • za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
  • za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot 3 mesece v koledarskem letu,
  • za opravljanje javnih del ali
  • zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

Kako se izračuna odpravnina?

Najprej je potrebno ugotoviti, kaj bo osnova za odmero odpravnine, oz. od česa se bo odpravnina računala. ZDR-1 v četrtem odstavku 79. člena določa, da je osnova za odmero odpravnine povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Nadaljnji izračun pa je odvisen od tega, za koliko časa je sklenjena pogodba:

  • Če je pogodba sklenjena za eno leto ali manj:
    • ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove.
  • Če je pogodba sklenjena za več kot eno leto:
    • ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove za prvo leto + 1/60[1] osnove za vsak dodatni mesec dela.

 

waiter who waits” by a colori is licensed under CC BY-ND 2.0.

 

Nazadnje pa še nekaj dodatnih pojasnil:

Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se bo odpravnina izplačala šele po prenehanju zadnje izmed pogodb, pri čemer se bo za izračun upošteval celoten čas zaposlitve pri tem delodajalcu. Nujno pri tem je opozoriti, da je zaporedno sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo načeloma omejeno tako, da njihov neprekinjen čas trajanja ne sme biti daljši kot dve leti.[2]

Delavcu odpravnina po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne pripade, če je v času trajanja pogodbe za določen čas ali po njenem poteku sklenjena pogodba za nedoločen čas. Odpravnina delavcu ne pripade tudi v primeru, da mu je delodajalec sicer ponudil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, a je delavec pogodbo odklonil.

[1] Kar je 1/12 od 1/5 osnove za vsak dodaten mesec dela.

[2] Drugi odstavek 55. člena ZDR-1.

 


 

Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?

Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).

Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih vprašanj.

Redno objavljamo splošnejše pravne nasvete, tu si lahko ogledate nekaj nedavnih.

Kako do nasveta?