Pravni nasvet: pravica do odmora

“Construction works for the Panama Canal expansion project” by World Bank Photo Collection is licensed under CC BY-NC-ND 2.0

 

Je pravica do odmora enako kot pravica do počitka?

V splošnem pogovornem jeziku se termina pravica do odmora in pravica do počitka enačita, vendar temu ni tako. Gre za zelo podobni pravici do katerih je delavec upravičen, a vendar ju je vseeno potrebno ločiti. Obe pravici ureja Zakon o delovnih razmerjih[1] (ZDR-1), kot tudi različne kolektivne pogodbe dejavnosti ali celo kolektivne pogodbe na ravni samega delodajalca, t. i. podjetniške kolektivne pogodbe.

Pravica do odmora

Tim Zupan je študent Pravne fakultete UM, član odbora za pravne zadeve pri Gibanju.

ZDR-1 v svojem 154. členu ureja pravico do odmora med delovnim časom. Le-ta določa, da v primeru, ko delavec dela polni delovni čas (8 ur), ima pravico do 30 minutnega odmora, ki se všteva v delovni čas. Na prvi pogled se zdi, da ima delavec v svojem delovnem dnevu pravico le do enkratnega odmora v dolžini 30 minut, vendar temu ni tako. Delodajalec lahko v svojih internih aktih uredi tudi pravico do odmora na drugačen način in tako delavcem npr. nameni dva odmora med delovnim časom v dolžini 15 minut. Vendar mora delodajalec pri določanju dolžine odmora med delovnim časom zasledovati namen samega počitka. Delavec mora v času, ki mu je namenjen za odmor med delovnim časom, obnoviti svoje psihofizične sposobnosti oz. se regenerirati, da lahko nemoteno svoje delo opravlja še preostali delovni čas. Možnost koriščenja pravice do odmora ima delavec po prvi uri dela, izkoristiti pa jo mora najmanj eno uro pred koncem svojega delovnika. Za čas počitka delavec prejme plačilo, kot če bi opravljal svoje delo, saj se pravica do odmora všteva v delovni čas.

V primeru, da ima delavec s svojim delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, torej da svojega dela ne opravlja v polni obliki (8 ur na dan), Torej, delavec, ki svoje delo opravlja 4 ure na dan, ima pravico do 15 minutnega odmora. To velja prav tako za delavce, ki delo s krajšim delovnim časom opravljajo v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju in starševskem dopustu. Poudariti je potrebno tudi, da lahko kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ali delodajalčevi interni akti določajo ugodnejše pravice, kot jih ureja sam ZDR-1.

Zakon določa tudi nekatere izjeme in sicer kdaj se lahko delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi dogovorita za drugačno obliko odmora med delovnim časom. To se lahko zgodi v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi s prokuristom ali s poslovodno osebo, vodilnim delavcem in delavcem, ki opravlja delo na domu.[2]

Kot eno izmed glavnih izjem, ki se nanašajo na pravico do odmora, ZDR-1 podeljuje tudi doječim materam, ki opravljajo delo s polnim delovnim časom. Le-te imajo pravico od najmanj eno urne odsotnosti med delovnim časom, ki naj bo namenjeno za dojenje otroka, starega do 18 mesecev. Da delavka lahko to pravico uveljavlja, mora o tem primarno obvestiti delodajalca Šele na podlagi tega lahko uveljavlja pravico, ki ji jo podeljuje zakon. Do otrokovega devetega meseca starosti materi pripada nadomestilo, v naslednjih devetih mesecih ta odmor ni plačan, vendar se za čas odmora, ki je namenjen dojenju otroka staremu med 9 in 18 mesecev plača prispevke za socialno varnost, za katere poskrbi država, v določeni sorazmerni višini. V primeru, da delodajalec delavki, ki doji otroka starega do 18 mesecev, ne zagotovi za to predvidenega odmora, se lahko kaznuje z globo v višini od 750 do 2000 EUR.

Predstavljena pravica do odmora ne pripada samo zaposlenim, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s podjetjem, ampak pripada tudi agencijskim delavcem in študentom, ki opravljalo delo preko študentske napotnice.

V prispevku je predstavljena pravica do odmora, ki se kljub podobnemu poimenovanju zelo razlikuje od pravice do počitka. Pravica do počitka predstavlja počitek, ki mora biti zagotovljen delavcu med enim in drugim delovnim dnem. V naši naslednji objavi, bomo podrobno predstavili pravico do počitka in tako dokončna razmejili dva zelo podobna, a hkrati tudi zelo različna pojma.

 

[1] Uradni list RS, št. 21/1378/13 – popr.47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/1615/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19203/20 – ZIUPOPDVE in 119/21 – ZČmIS-A.

[2] Glej 157. člen ZDR-1.

 


 

Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?

 

Za svetovanje so vam na voljo člani odbora za pravne zadeve pri Gibanju.

Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).

Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih vprašanj.

Redno objavljamo splošnejše pravne nasvete, tu si lahko ogledate nekaj nedavnih.

Kako do nasveta?