“Construction works for the Panama Canal expansion project” by World Bank Photo Collection is licensed under CC BY-NC-ND 2.0
Je pravica do odmora enako kot pravica do počitka?
V splošnem pogovornem jeziku se termina pravica do odmora in pravica do počitka enačita, med tem ko Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) med njima jasno loči. V tem pravnem nasvetu se bomo ukvarjali predvsem s pravico do odmora.
Pravica do odmora
ZDR-1 v svojem 154. členu ureja pravico do odmora med delovnim časom. Le-ta določa, da ima v primeru, ko delavec dela polni delovni čas (8 ur), pravico do 30-minutnega odmora, ki se všteva v delovni čas. Na prvi pogled se zdi, da ima delavec v svojem delovnem dnevu pravico le do enkratnega odmora v dolžini 30 minut, vendar temu ni tako. Delodajalec lahko v svojih internih aktih uredi tudi pravico do odmora na drugačen način in tako delavcem npr. nameni dva odmora med delovnim časom v dolžini 15 minut. Vendar mora delodajalec pri določanju dolžine odmora med delovnim časom zasledovati namen samega počitka. Delavec mora v času, ki mu je namenjen za odmor med delovnim časom, obnoviti svoje psihofizične sposobnosti oz. se regenerirati, da lahko nemoteno svoje delo opravlja še preostali delovni čas.
Možnost koriščenja pravice do odmora ima delavec po prvi uri dela, izkoristiti pa jo mora najmanj eno uro pred koncem svojega delovnika. Za čas počitka delavec prejme plačilo, kot če bi opravljal svoje delo, saj se pravica do odmora všteva v delovni čas.
V primeru, da ima delavec s svojim delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do odmora, če dela najmanj štiri ure na dan, in sicer v sorazmerju z delovnim časom. Navedeno pomeni, da ima delavec, ki dela 4 ure na dan, pravico do 15 minutnega odmora, delavec, ki dela 5 ur na dan, pa do 19 minutnega odmora. To velja prav tako za delavce, ki delo s krajšim delovnim časom opravljajo v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju in starševskem dopustu. Poudariti je potrebno tudi, da lahko kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ali delodajalčevi interni akti določajo ugodnejše pravice, kot jih ureja sam ZDR-1.
Delavci, ki so mlajši od 18 let, imajo posebej urejen odmor, počitek in delovni čas, saj jih zakon šteje med skupine, ki potrebujejo posebno varstvo. Če tak delavec dela najmanj 4 ure in pol na dan, ima pravico do odmora med delovnim časom, ki traja najmanj 30 minut.
Če je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, se dolžina odmora določi sorazmerno dolžini delovnega časa; npr. ko je delovni čas 10 ur na dan, je zakonsko določena minimalna dolžina odmora 37,5 minut.
Inšpektorat za delo lahko delodajalca, ki delavcu ne zagotavlja odmora med delovnim časom v skladu z zgornjimi navedbami, po 217.a členu ZDR-1 kaznuje z globo od 1.500 do 4.000 evrov (odvisno od velikosti in vrste delodajalca).
Zakon določa tudi nekatere izjeme in sicer, kdaj se lahko delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi dogovorita za drugačno obliko odmora med delovnim časom. To se lahko zgodi v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi s prokuristom ali s poslovodno osebo, vodilnim delavcem in delavcem, ki opravlja delo na domu.
Kot eno izmed glavnih izjem, ki se nanašajo na pravico do odmora, ZDR-1 podeljuje odmor tudi doječim materam, ki opravljajo delo s polnim delovnim časom. Le-te imajo pravico do najmanj enourne odsotnosti med delovnim časom, ki naj bo namenjena za dojenje otroka, starega do 18 mesecev. Da delavka lahko to pravico uveljavlja, mora o tem primarno obvestiti delodajalca. Šele na podlagi tega lahko uveljavlja pravico, ki ji jo podeljuje zakon. Do otrokovega devetega meseca starosti materi pripada nadomestilo, v naslednjih devetih mesecih ta odmor ni plačan, vendar se za čas odmora, ki je namenjen dojenju otroka staremu med 9 in 18 mesecev plača prispevke za socialno varnost, za katere poskrbi država, v določeni sorazmerni višini. V primeru, da delodajalec delavki, ki doji otroka starega do 18 mesecev, ne zagotovi za to predvidenega odmora, se lahko kaznuje z globo v višini od 750 do 2000 EUR. Ta odmor se prišteje 30 minutnemu odmoru, ki ga ima vsak delavec s polnim delovnim časom.
Svetovanje se izvaja kot del projekta Sedanjost in prihodnost dela, ki ga financira Program Active Citizens Fund Slovenija 2014-2021.
