FOTO: Novodobno suženjstvo
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je leta 2013 uvedel institut ekonomsko odvisne osebe. V 213. členu jo opredeljuje kot samozaposleno osebo, ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev. Ob izpolnjevanju teh pogojev, zakon taki osebi nudi omejeno delovnopravno varstvo. Gre namreč za neko vmesno kategorijo, ki sicer ne pomeni opravljanja dela v delovnem razmerju, hkrati pa ne gre povsem za opravljanje samostojne dejavnosti. Od ostalih samozaposlenih jo namreč loči ključni element: odvisnost.
Odvisnost naj bi bila po ZDR-1 ekonomska in je podana, če oseba najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.[1] Oseba tako ne nastopa povsem prosto na trgu, ampak je v dalj časa trajajočem razmerju z enim pogodbenim partnerjem, ki predstavlja njen glavni vir prihodkov.
Prav element odvisnosti je ključni razlog, da je taki osebi po ZDR-1 zagotovljeno določeno delovnopravno varstvo. Za ekonomsko odvisno osebo se tako uporabljajo določbe ZDR-1 o:
- prepovedi diskriminacije,
- zagotavljanju minimalnih odpovednih rokov
- Za tako osebo namreč izguba pretežnega naročnika pomeni tudi bistven izpad dohodka, ki ga bo morala nadomestiti. Z zagotavljanjem vsaj minimalnih odpovednih rokov, ima oseba več možnosti poiskati nove/ga naročnike/a.
- prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov,
- zagotavljanju plačila za pogodbeno dogovorjeno delo kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika ter obveznosti plačila davkov in prispevkov,
- uveljavljanju odškodninske odgovornosti.[2]
Pogosto pa se kot omejujoča izkaže določba tretjega odstavka 214. člena ZDR-1, ki dodaja pogoj za upravičenost do opisanega delovnopravnega varstva. Ekonomsko odvisna oseba je dolžna namreč po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.
Ali predstavlja institut ekonomsko odvisne osebe način ureditve položaja oseb v prikritem delovnem razmerju?
Ključno je poudariti, da instituta ekonomsko odvisne osebe ne gre enačiti s posamezniki v prikritem delovnem razmerju. Kot piše tudi Višje delovno in socialno sodišče, gre za prikrito delovno razmerje v primeru, da se razmerje med delavcem in delodajalcem navzven prikazuje drugače, kot je v resnici, z namenom izničenja ali zmanjšanja zaščite, ki se zagotavlja delavcem oziroma zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov.[3] V skladu s 13. členom ZDR-1 se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja. 18. člen ZDR-1 pa vzpostavlja domnevo, da delovno razmerje obstaja, če so ti elementi podani. Elemente delovnega razmerja ZDR-1 določa v sami opredelitvi v prvem odstavku 4. člena. Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Bistvena razlika z ekonomsko odvisnimi osebami je prav v elementu odvisnosti. Za razliko od »zgolj« ekonomske odvisnosti, so osebe v prikritem delovnem razmerju tudi v osebni odvisnosti. Ta se kaže predvsem v elementu vezanosti na navodila delodajalca, opravljanju dela pod njegovim nadzorom, disciplinski odgovornosti za delovne obveznosti ter opravljanju dela s sredstvi in v prostorih delodajalca. V primeru, da gre za tako odvisnost, mora posameznik uveljavljati obstoj delovnega razmerja, ne pa se sklicevati na institut ekonomske odvisnosti.
Nenazadnje pa je tudi obdavčitev obeh razmerij različna. Status ekonomsko odvisne osebe namreč ne posega v opredelitev dohodkov teh oseb z vidika obdavčitve. To pomeni, da se dohodki ekonomsko odvisne osebe, ki jih le-ta dosega v okviru samostojnega opravljanja dejavnosti v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2), obravnavajo kot dohodki iz dejavnosti. Delo samozaposlenih, ki pa so pravzaprav v prikritem delovnem razmerju, pa bi moralo biti obdavčeno kot delo delavca v delovnem razmerju.[4]
Viri in literatura
[1] Drugi odstavek 213. člena ZDR-1.
[2] Drugi odstavek 214. člena ZDR-1.
[3] VDSS, opr.št. Pdp 352/2018, z dne 20. december 2018.
[4] Ekonomsko odvisna oseba ni prikrito zaposleni s. p., URL: https://old.delo.si/gospodarstvo/finance/ekonomsko-odvisna-oseba-ni-prikrito-zaposleni-s-p.html (9. 10. 2021).
Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?
Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).
Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih vprašanj.
Redno objavljamo splošnejše pravne nasvete, tu si lahko ogledate nekaj nedavnih.
Kako do nasveta?
- Za pisni nasvet ali pogovor preko Skype-a nam pišite na: svetovanje@socialna-druzba.si
- Po predhodnem dogovoru (svetovanje@socialna-druzba.si) nas lahko obiščete osebno v naši pisarni (Dimičeva 14, 1000 Ljubljana).
