Pravni nasvet: delo na črno

FOTO: “Agriculture workers on a strawberry farm” by World Bank Photo Collection is licensed under CC BY-NC-ND 2.0

PASTI DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno¹ (ZPDZC-1) je osredni predpis, ki ureja to področje. Delo in zaposlovanje na črno nista sopomenki, ampak zakon ti dve vrsti kršitev loči. Za delo na črno gre takrat, kadar posameznik opravlja neko dejavnost v neodvisnem razmerju. Natančneje se za delo na črno šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar:

• pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;
• samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
• pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
• tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;
• pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;
• posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni.² (To pomeni, da nekdo opravlja dejavnost, pa nima urejenega statusa samozaposlene osebe ali ni priglasil osebnega dopolnilnega dela.)

Prepovedano pa ni le samo opravljanje dela na črno, ampak tudi omogočanje le-tega. Tako je prepovedano, da posameznik nekomu, za katerega ve, da opravlja delo na črno, omogoči opravljanje takega dela. Za omogočanje dela na črno gre tudi, če posameznik sklene pogodbo o opravljanju dela z osebo, za katero ve, da opravlja delo na črno.³

Ali to torej pomeni, da ne smem pomagati sosedu pri barvanju ograje, če nimam te dejavnosti prijavljene in mu ne izstavim računa?

Ne, če je delo opravljeno brez plačila in med sosedoma ni sklenjene nobene pogodbe, gre za sosedsko pomoč, ki je ena od izjem od dela na črno. Poleg tega so izjeme od dela na črno tudi:

• sorodstvena pomoč,
• nujno delo,
• humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo,
• osebno dopolnilno delo.⁴

Za prepovedano zaposlovanje na črno pa gre, če govorimo o nekem odvisnem razmerju med delodajalcem in tistim, ki opravlja delo, a to razmerje ni pogodbeno urejeno oziroma prijavljeno. Za zaposlovanje na črno se tako šteje, če delodajalec:

• omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj,
• omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja,
• z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela,
• omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov,
• nezakonito zaposli državljana tretje države.⁵

Ali gre za zaposlovanje na črno, če hči lastnika družbe A d.o.o., štirikrat na mesec po 8 ur brezplačno pomaga pri izdelavi analize uspeha prodaje?

Ne, saj gre za t.i. kratkotrajno delo, ki je ena od izjem zaposlovanja na črno, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje (brezplačno opravljanje dela, v mikrodružbi, sorodstveno razmerje, časovna omejitev). Poleg kratkotrajnega dela, gre za izjemo od zaposlovanja na črno tudi če posameznik opravlja  nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo. Nadalje za delo ali zaposlovanje na črno ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.⁶

Za nadzor dela in zaposlovnja na črno je pristojnih več organov, in sicer:

• Finančna uprava Republike Slovenije (FURS)
  • pristojna za nadzor zaposlovanja na črno, dela na črno, omogočanja dela na črno ter nedovoljenega oglaševanja,
• Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS)
  • pristojen za delo na črno in omogočanje dela na črno (razen za posameznike),
• Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD)
  • pristojen za nadzor zaposlovanja na črno in nedovoljenega oglaševanja, ko gre za objavo potrebe za delo, v primeru ko delo ali dejavnost ni ustrezno registrirano.⁷

Sankcije, ki lahko doletijo tistega, ki opravlja delo na črno ali zaposluje na črno, so globe, prepoved opravljanja dela, začasen zaseg predmetov, odvzem premoženjske koristi, pridobljene z delom na črno (zaslužka), zaporna kazen od enega, do celo treh let.⁸ Pomemba posledica za delavca, ki je zaposlen na črno pa je, da ga mora delodajalec, pri katerem je bil zaposlen na črno, zaposliti za nedoločen čas po pogodbi o zaposlitvi. Poleg tega mora delodajalec poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno najmanj v višini bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, če oseba v tem času ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas.⁹

Ali kot delavec lahko odgovarjaš, če si zaposlen na črno?

Da, globe so namreč predpisane tudi za osebo, ki je zaposlena na črno (tretji in četrti odstavek 23. člena).¹⁰ Temu pa se delavec lahko izogne tako, da delodajalca prijavi, še preden je uveden nadzorni postopek.

Negativne posledice dela in zaposlovanja na črno so številne, med drugim delavci, ki so zaposleni na črno niso vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje, niti v zavarovanje za primer nezgode pri delu ali poklicne bolezni, zato v primeru nezmožnosti za delo lahko ostanjeo brez zaposlitve in brez nadomestila. Poleg tega se opravljeno delo tudi ne všteva v delovno dobo in se ne bo upoštevalo pri izračunu pokojnine. Nadalje je plačilo za delo negotovo, tveganje za izgubo dela pa je večje, pri čemer posameznik nato tudi ni upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti. Poleg tega zaposleni na črno ne uživajo ugodnosti delovnega razmerja, kot so pravica do letnega dopusta, regresa, povrnitev potnih stroškov, malice, odpravnine itd.

VIRI

1^ Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), Ur. l. RS, št. 32/2014.

2^ 3. člen ZPDZC-1.

3^ 4. člen ZPDZC-1.

4^ Prvi odstavek 7. člena ZPDZC-1.

5^ 5. člen ZPDZC-1.

6^ Drugi in tretji odstavek 7. člena ZPDZC-1.

7^ Nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno, URL: https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/nadzor_nad_delom_in_zaposlovanjem_na_crno/#c739.

8^ IV. Poglavje ZPDZC-1.

9^ Peti in sedmi odstavek 5. člena ZPDZC-1.

10^ Tretji in četrti odstavek 23. člena ZPDZC-1.

Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?

Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).

Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih vprašanj.

Redno objavljamo splošnejše pravne nasvete, tu si lahko ogledate nekaj nedavnih.

Kako do nasveta?

• Za pisni nasvet ali pogovor preko Skype-a nam pišite na: svetovanje@socialna-druzba.si
• Po predhodnem dogovoru (svetovanje@socialna-druzba.si) nas lahko obiščete osebno v naši pisarni (Dimičeva 14, 1000 Ljubljana).