Pravni nasvet: reprezentativnost sindikata

Sindikalna svoboda je zagotovljena tako na ustavni, kot tudi na mednarodni ravni. Ustava[1] določa, da je ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodno. Osnovna funkcija sindikatov je predstavljanje svojih članov pri uveljavljanju in varstvu njihovih ekonomskih in socialnih interesov. Glede na to lahko sledimo zapisu Ustavnega sodišča[2] in zaključimo, da so po svoji funkciji vsi sindikati reprezentativni. Od tega pa moramo ločiti reprezentativnost kot lastnost, ki jo pridobijo zgolj sindikati, ki izpolnijo z zakonom določene pogoje.

Zakon o reprezentativnosti sindikatov (v nadaljevanju ZRSin)[3] določa, da so reprezentativni tisti sindikati, ki izpolnjujejo določene kvalitativne in kvantitativne kriterije. Prve izpolnjujejo sindikati, ki:

  • so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic in obveznosti,
  • neprekinjeno delujejo najmanj zadnjih šest mesecev;
  • so neodvisni od državnih organov in delodajalcev;
  • se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov.

Kvantitativne kriterije pa izpolnjujejo sindikati, ki imajo določeno število članov, in sicer je treba v primeru zveze oziroma konfederacije sindikatov izkazati, da ima sindikat najmanj 10 % delavcev iz posamezne dejavnosti ali poklica, v katerem želi pridobiti reprezentativnost. V primeru samostojnega sindikata v dejavnosti ali poklicu oziroma sindikata pri delodajalcu pa je ta odstotek nekoliko višji in znaša 15 %.

Nekatere pristojnosti reprezentativnih sindikatov so urejene že v ZRSin.[4] Tako imajo reprezentativni sindikati pravico sklepati kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo, kar pomeni, da veljajo za vse delavce pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja.[5] Nadalje lahko reprezentativni sindikati sodelujejo v organih, ki odločajo o vprašanjih ekonomske in socialne varnosti delavcev in predlagajo  kandidate delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju.

Druge pravice reprezentativnih sindikatov so urejene v specialnih zakonih, kot so Zakon o delovnih razmerjih[6], Zakon o javnih uslužbencih[7] in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju[8]. Zakon o delovnih razmerjih tako določa, da se za sindikat pri delodajalcu po tem zakonu štejejo reprezentativni sindikati, ki imenujejo ali izvolijo sindikalnega zaupnika.[9] To pomeni, da imajo samo ti sindikati pristojnost zastopati interese vseh zaposlenih, na primer pri odpovedi zaposlitve večjemu številu delavcev[10], sprejemanju splošnih aktov delodajalca[11], postopku spremembe delodajalca[12], itd.

Sindikati, ki jim je priznana lastnost reprezentativnosti, so navedeni na naslednjem seznamu: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/Druge-oblike-dela-dokumenti/Seznam-reprezentativnih-sindikatov.docx.

To pa ne pomeni, da sindikat, ki ne pridobi lastnosti reprezentativnosti nima nobene vloge. Z drugimi besedami, sindikat se lahko ustanovi tudi, če pogojev za reprezentativnost ne izpolnjuje.  

Tudi postopek ustanovitve sindikata ureja ZRSin, ki določa, da sindikat postane pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta pri pristojnem upravnem organu (ministrstvo, pristojno za delo ali pristojne upravne enote).[13] Država je namreč v skladu s 7. členom Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 87[14] upravičena vezati priznanje pravne osebnosti na hrambo statuta pri pristojnem državnem organu. Pri tem pa ne sme predpisovati takih pogojev, ki bi posredno lahko posegli v pravico do svobodnega ustanavljanja sindikata. Pogoji, ki jih ZRSin predpisuje, so predložitev akta, katerega hramba se zahteva, predložitev dokaza, da je bil sindikat res ustanovljen, in izkazanost, da je zahtevo vložila pooblaščena oseba sindikata.[15] Ustavno sodišče je presodilo, da taka določba ne pomeni posega v sindikalno svobodo, saj upravni organ navedena dejstva zgolj evidentira in ugotovi, da je sindikat postal pravna oseba.[16]

Sindikat, ki nima lastnosti reprezentativnosti ima tako pristojnosti v postopkih odločanja o pravicah in obveznostih posameznega sindikalno organiziranega delavca. Tako lahko sodeluje npr. v disciplinskem postopku[17] in v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca[18]. Poleg tega imajo tudi nereprezentativni sindikati možnost kolektivnega pogajanja in sklenitve kolektivne pogodbe. Pomembna razlika pri taki kolektivni pogodbi pa je, da bo veljala le za člane sindikata, ne pa za vse delavce pri delodajalcu.

Z vprašanjem ali vzpostavljajo določbe o reprezentativnosti sindikatov samovoljno in nedopustno razlikovanje med reprezentativnimi in nereprezentativnimi sindikati, se je ukvarjalo tudi Ustavno sodišče. Ugotovilo je, da za tako razlikovanje obstajajo stvarno utemeljeni razlogi, saj se je s tem mogoče izogniti pretiranemu številu pogajalskih partnerjev, obravnavanju tudi zgolj parcialnih interesov ob reševanju splošnoveljavnih vprašanj, omogočeno pa je tudi lažje doseganje konkretnih rezultatov. Glede na navedeno je zaključilo, da je trenutna ureditev skladna z Ustavo RS.[19]

Katarina Kogej

 

Literatura

[1] 76. člen Ustave Republike Slovenije (URS), Ur. l. RS, št. 33/1991-I.

[2] U-I-57/95, z dne 5. februar 1998.

[3] 6. – 9. člen Zakona o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin), Ur. l. RS, št. 13/1993.

[4] 7. člen ZRSin.

[5] 11. člen Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP), Ur. l. RS, št. 43/2006.

[6] Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/2013.

[7] Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), Ur. l. RS, št. 63/2007.

[8] Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), Ur. l. RS, št. 108/2009.

[9] Sedmi odstavek 10. člena ZDR-1.

[10] 98. – 107. člen ZDR-1.

[11] 10. člen ZDR-1.

[12] 75. in 76. člen ZDR-1.

[13] 2. člen ZRSin.

[14] Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic, sprejeta dne 9. 7. 1948.

[15] 3. člen ZRSin.

[16] U-I-57/95, z dne 5. februar 1998.

[17] 174. člen ZDR-1.

[18] 86. člen ZDR-1.

[19] U-I-57/95, z dne 5. februar 1998.

 


 

Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?

Barbara Murn (na levi) je vodja Odbora za pravne zadeve pri Gibanju, sicer kot članica v društvu deluje že več let ob študiju na Pravni fakulteti UL. Katarina Kogej (na desni) je članica Odbora za pravne zadeve pri Gibanju, ki v društvu prav tako deluje ob študiju na Pravni fakulteti UL.

Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).

Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih vprašanj.

Redno objavljamo splošnejše pravne nasvete, tu si lahko ogledate nekaj nedavnih.

Kako do nasveta?