dr. Jože Mencinger, ekonomist:
»Največja nevarnost vpeljave malega dela je, da bo malo delo izrinilo veliko delo.«
dr. Andraž Teršek, ustavni pravnik:
»Rokohitrske rešitve ne bi smeli dovoljevati!«
mag. Rado Pezdir, ekonomist:
»Če vas malo dela spominja na suženjsko delo, imate povsem prav.«
»Zakon je tak, kot ga je ta vlada uspela narediti. Priporočilo je, da se vlada kaznuje na referendumu, in sicer z zavrnitvijo.«
dr. Janez Šušteršič, ekonomist:
»Največ vprašanj je glede upokojencev. Ti imajo že sedaj možnost dela prek pogodb ali delne upokojitve. Zaradi njih uvedba malega dela ni potrebna. Zakon ni potreben niti za študente, saj je tvegano zaradi nekega eksperimenta ukiniti sistem, ki deluje.«
dr. Marta Gregorčič, sociologinja:
»Vlada se je spustila v “prodajanje” zakona o malem delu, po katerem je vsak mali delavec za svoje delo bolj kaznovan kot nagrajen. Ne samo, da za svoje delo delavec ne bo imel odpovednih rokov, ampak bo prisiljen v delo, v katerem pa ostane brez pravic kot so bolniška, regres, porodniška, malica in brez povrnjenih stroškov prevoza na delo.«
Matjaž Javšnik, igralec in komedijant:
»Zadeva je zelo preprosta, lahko bi rekli celo – Jungovska ter kot taka korenini v globoki podzavesti predlagatelja. Ker si predstavljajo, da imajo »velike«, zahtevajo »malo« delo!«
Vid Valič, TV voditelj in stand up komik:
»Ljudje, ne pustit, da gredo stvari mimo vas, ne pustit, da nas spremenijo v ovce. Pridite na referendum in obkrožite proti. Jaz bom šel, bi šel tud’ namesto vas, sam ne morem. Torej, pridite na referendum in obkrožite proti.«
Marko Soršak – Soki, bobnar skupine Elvis Jackson:
»Zakona o malem delu ne podpiramo iz tega naslova, ker bodo s tem še težji časi za nas glasbenike in umetnike. Tudi, če bi zakon imel dobre elemente, jih v naslednjih nekaj letih ne bo uresničil in bo s tem trpela kultura mladih, ki je že tako ali tako pred leti imela premalo posluha od vladnih dirigentov. Sploh pa kar se tiče “alter” kulture. Menimo, da so Dirigenti prestari in nimajo stika z mladimi, zato nanje pozabljajo in jih primerjajo z zunanjimi, za nas nesprejemljivimi situacijami. Zakon o malem delu za nas tokrat, NE!«
Jure Karas – polovica dueta Slon in Sadež, glasbenik:
»O podrobnih vplivih novega zakona na finančno in družbeno stanje dijakov, študentov, delavcev in upokojencev težko govorim, saj so si informacije o implikacijah zakona z dveh najbolj vpletenih strani (državne in strani študentskih organizacij) večinoma nasprotujoče – je pa jasno, da pričujoči zakon stremi k državnemu prevzemu posredovanja študentskega in dijaškega dela (oz. po novem tudi upokojenskega in delavskega) in novemu sistemu obdavčitve le-tega. Ravno zaradi tega “podržavljenja” posredovanja študentskega dela pa lahko pričakujemo drastičen upad sredstev posredovanih mladinskim centrom in klubom in posledično upad količine študentskih in mladinskih prireditev pri nas – ravno to pa so bili vedno prostori, ki so omogočali večino glasbenih in gledaliških prireditev, ki so se gibale izven “mainstream-pop” žanrov oz. po domače: slovenska rokenrol scena je (pa naj si to hoče priznati ali ne) živela v veliki meri tudi od študenskega dela in vprašanje je, kakšna prihodnost čaka mladinske centre, klube in posledično glasbeno in gledališko klubsko sceno v primeru spremembe zakonodaje..«
Mi2, glasbena skupina:
»Skupina Mi2 meni, da je zaradi nekaterih zlorab potrebno drugače regulirati študentsko delo, vendar tako, da se ohranijo vsi pozitivni vplivi in ob dogovoru vseh vpletenih.«
TABU, glasbena skupina:
»ZA ali PROTI malemu delu. Hmm, ko prebiraš argumente obeh, se ti zdi da ima vsak nekaj prav. Ko pa se moraš odločiti komu daš glas je najbolje razmišljati po tisti stari kmečki logiki. Mi damo glas študentom, saj če so oni tako PROTI zakonu, potem s tem »malim delom« nekaj ne štima. Vsekakor pa smo za to, da se študente in upokojence kar se da razbremeni. Takšna država in družba bi bila najbolj korektna in predvsem moderna.«
Dr. Darja Senčur Peček (Pravna fakulteta Univerze v Mariboru)
Zakon o malem delu s tem, ko dopušča, da se tudi opravljanje dela, pri katerem obstajajo elementi delovnega prava, ne šteje za delovno razmerje, ampak za posebno pogodbeno razmerje, pomembno posega v sistem delovnopravnega varstva. (…)
(…) če upoštevamo takšno trditev, lahko pričakujemo, da bo malo delo začelo izpodrivati pogodbe o zaposlitvi za določen čas oziroma s krajšim delovnim časom.
Nova slovenske ureditev malega dela (ki sicer odpravlja nekatere slabosti dosedanje ureditve študentske dela in malo delo strogo časovno omejuje), pri tem ustvarja novo kategorijo oseb, ki opravljajo odvisno delo. Poleg delavcev, ki jim pripadajo vse pravice iz delovnega razmerja (in s tem povezane socialne varnosti), so to upravičenci, ki jim pripadajo le pravice iz malega dela.
(Pravna praksa, 9.12. 2010)
Dr. Miroslav Stanojević (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani)
Pravi problem je brezposelnost mladih.
(Mladina, št.33 /2009)
Dr. Marta Gregorčič (aktivistka, raziskovalka, docentka na Fakulteti za družbene vede)
Empirične analize kažejo, da malo delo ni ustvarilo več delovnih mest glede na neto zaposlitev in večjo socialno varnost, je pa povečalo fluktuacijo in razširilo sektor ljudi z najnižjimi plačami, ki imajo malo možnosti za napredovanje tako v poklicu kot v podjetju.
(Dnevnik, 11.6. 2010, dosegljivo na: http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042366144
Dr. Valerija Korošec (Urad RS za makroekonomske analize in razvoj)
Tisto, kar je bilo prej napaka, anomalija, je sedaj postal načrt: uradno se uzakonja trg ‘malega’ (nezanesljivega, prekernega) dela, ki bo konkuriral in slabil trg ‘velikega’ dela, ki bo čez leta tudi edina oblika trg dela, ki ga bo povprečni državljan Slovenije še poznal, če bodo te spremembe uzakonjene.
(Mladina, št.21 /2010, dosegljivo na: http://www.mladina.si/tednik/201021/zakon_o_malem_delu_je_slab
Tone Peršak (župan občine Trzin)
V zvezi s tem zakonom imam že ves čas predvsem dva pomisleka:
- Soglašam s stališči, da ni mogoče zares kakovostno študirati, če je študent prisiljen zato, da sploh lahko študira delati po pet ali več ur dnevno. A to pomeni, da je potrebno najprej zagotoviti dejanske možnosti za pridobitev štipendij oziroma ustreznih posojil v zadostni višini in potem sprejemati ukrepe, ki bodo omejevali možnost študentskega dela na razumno mero.
- Mislim tudi, da je potrebno te tri skupine, na katere se nanaša zakon, obravnavati različno in predvsem preprečiti, da bi malo delo začelo nadomeščati sklepanje delovnih razmerij za nedoločen čas, kar se bo zelo verjetno zgodilo, ker je oddaja dela kot malega dela za delodajalca cenejša.
Johannes Jakob (nemška sindikalna centrala DGB)
Slovenija bi morala resno razmislili ali so mala dela primerna pot
(Mednarodna konferenca o malem delu, Ljubljana, 2.9. 2010)
Dr. Claudia Weinkopf (Univerza v Duisburgu, IAQ, Nemčija)
Celo politiki poudarjajo, da so mini dela pot do fleksibilnega in poceni dela.
(Mednarodna konferenca o malem delu, Ljubljana, 2.9. 2010)
mag. Romana Zidar (raziskovalka in asistentka na Katedri za raziskovanje in organizacijo na Fakulteti za socialno delo)
“Polna zaposlitev in dostojno plačilo za opravljeno delo sta dva temeljna pogoja, ki zagotavljata pravično družbo in kvalitetno življenje njenim članom. Naloga države v tej enačbi je zagotavljanje ustreznih okoliščin za razvoj etičnih ekonomskih in gospodarskih praks. Zdi se, da je na to pomembno nalogo država pozabila in državljane doživlja kot homogeno telo, javnost, ki jo je treba prepričati – danes v to, jutri v ono reformo. Cilji pri tem ne opravičujejo sredstev in teh je dovolj, sploh ko gre za davkoplačevalska sredstva. Kot državljanka in davkoplačevalka nočem in ne želim, da se moj davkoplačevalski denar troši za drage kampanje, ki bodo zmanjševale naše pravice takrat, ko smo najbolj ranljivi – v času študija, v času brezposelnosti in v času upokojitve.”
Zato bom glasovala PROTI malemu delu.
Uspešen zaključek kampanje vam želim in vsekakor verjamem, da bo nedelja pokazala enotnost naše družbe proti takšnim nesmiselnim reformam.
Dušan Semolič (Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije)
Zakon o malem delu je povsem napačen odgovor na probleme trga dela.
115. 000 brezposelnih potrebuje normalno delo – delo za nedoločen čas ali vsaj delo, ki ga ščiti Zakon o delovnih razmerjih ali kolektivne pogodbe. Zakon o malem delu, ki temelji na napotnicah, bo pripeljal fleksibilne oblike dela preko vseh meja izkoriščanja. Delavci in delavke, ki bodo delali na malih delih, ne bodo imeli praktično nobenih pravic – morda le pravico do 4 evre bruto za eno ure dela. Bo pa ta oblika dela idealno sredstvo za povečevanje dobičkov lastnikov kapitala, saj bodo stroški tega dela za delodajalce zanemarljivi – ni stroškov v primeru bolniške odsotnosti, ni stroškov malice, regresov, potnih stroškov, dodatka za delovno dobo, regresa za dopust in še česa, saj bo sistem napotnic omogočil, da se delodajalec znebi malega delavca takoj in brez ugovora. Malo delo bo ogrozilo delovanje in vzdržnost socialnih blagajn – zlasti pokojninske, saj so prispevki iz male dela mnogo nižji kot iz delavnega razmerja po Zakonu o delovnih razmerjih.
Skratka malo delo bi povečalo revščino in socialno negotovost na eni strani ter bogatenje lastnikov kapitala na drugi strani.
To ne sme in ne more biti rešitev, ki bi sodila v 21. stoletje.
Politiki bi morali ustvarjati pogoje, da bodo delodajalci zaposlovali delavke in delavce praviloma za nedoločen čas; da bodo brezposelni in še zlasti mnogi mladi, ki so končali šolanje, imeli možnost zaživeti v okolju, ki bo do njih bolj prijazno in varno. Vsega tega Zakon o malem delu ne daje.
Darko Krajnc: “CELO ŽIVLJENJE MALI DELAVEC? NE HVALA!”
“V Stranki mladih – zeleni Evrope se zavedamo, da so na trgu začasnega dela potrebne spremembe vendar smo odločno proti Zakonu o malem delu, ki grobo posega v obstoječe delavske pravice, prinaša revščino in prelaga odgovornost za gospodarsko recesijo na socialno ogrožene skupine prebivalstva.”
