Na fotografiji je plakat, narejen za stavko in protest prekarnih delavcev v podporo delavk in delavcev v trafikah, ki ga je organiziral Sindikat prekarcev decembra 2017.
Stavka je v Zakonu o stavki opredeljena kot organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Pravica do stavke pa je v slovenskem pravnem redu priznana tudi na ustavni ravni (77. člen Ustave RS).
Nosilci pravice do stavke v slovenski pravni ureditvi so v skladu z individualistično doktrino delavci, ne sindikati. Delavci so po Zakonu o delovnih razmerjih tisti, ki so v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. To pa pomeni, da pravice do stavke nimajo tisti, ki opravljajo delo na drugi podlagi (npr. po podjemni pogodbi, so samozaposleni,…). Z drugimi besedami, prekarni delavci pravice do stavke nimajo.
Potek stavke je zakonsko urejen in se začne s sprejetjem sklepa o začetku stavke, ki ga sprejme sindikat ali večina delavcev. V njem se opredelijo zahtevki delavcev, čas in kraj stavke, oblikuje pa se tudi stavkovni odbor, ki zastopa interese delavcev in v njihovem imenu vodi stavko. Njegova dolžnost je tudi napoved stavke, in sicer vsaj 5 dni pred dnevom, ki je določen za njen začetek. Od trenutka napovedi ves čas stavke velja obveznost sporazumne rešitve spora med stavkovnim odborom in predstavniki organov, ki jim je stavka napovedana.
Stavka mora potekati na način, ki delavcem, ki v njej ne sodelujejo, ne preprečuje delati in ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po končani stavki. To pomeni, da tudi danes ludizem kot gibanje iz 19. stoletja, ki se je začelo v Angliji in pri katerem so delavci razbijali stroje, ne bi bil zakonit.
Organiziranje stavke in udeležba v njej v skladu s postopkom in pogoji, določenimi v Zakonu o stavki, ne pomeni kršitve delovne obveznosti in ne sme biti podlaga za prenehanje delovnega razmerja ali za začetek postopka za ugotavljanje disciplinske ali materialne odgovornosti delavcev. Če stavka ni izvedena v skladu z zakonom, pa delavci tovrstne zaščite nimajo. (!)
Delodajalec oz. drug organ, ki mu je stavka napovedana, med zakonito stavko ne sme zaposlovati novih delavcev, ki bi nadomestili udeležence stavke, saj tako dejanje pomeni prekršek in je zanj predpisana denarna kazen.
Ustava RS dopušča omejitev pravice do stavke po objektivnem kriteriju, saj dovoljuje, da se jo omeji z zakonom, če to zahteva javna korist glede na vrsto in naravo dejavnosti. Glede na to Zakon o stavki v 7. členu predpisuje omejitve za dejavnosti posebnega družbenega pomena, med drugim mora biti stavka napovedana deset dni prej, zagotoviti pa morajo tudi minimum delovnega procesa. Podrobneje poleg zakona materijo urejajo tudi splošni akti in kolektivne pogodbe.
Kolektivne pogodbe, ki vsebujejo t.i. klavzule o sindikalnem (socialnem) miru, pa delavcem pravice do stavke ne odvzamejo. Poleg sindikata ima namreč pravico sprejeti sklep o začetku stavke tudi večina delavcev, ki zato stavko lahko izvede kljub tovrstnim klavzulam.
Katarina Kogej
Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?
Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).
Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih vprašanj.
Redno objavljamo splošnejše pravne nasvete, tu si lahko ogledate nekaj nedavnih.
Kako do nasveta?
- Za pisni nasvet ali pogovor preko Skype-a nam pišite na: svetovanje@socialna-druzba.si
- Po predhodnem dogovoru (svetovanje@socialna-druzba.si) nas lahko obiščete osebno v naši pisarni (Dimičeva 14, 1000 Ljubljana).
