Pogodba o zaposlitvi lahko po zakonu o delovnih razmerjih preneha na več načinov. Javnosti najbolj znan način je odpoved pogodbe (tako redna kot izredna). Poleg odpovedi pa lahko pogodba preneha še na druge načine:
- s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (samo v primeru pogodbe za določen čas)
- s smrtjo delavca ali delodajalca (fizične osebe)
- s sporazumom
- s sodbo sodišča
- po samem zakonu v določenih primerih:
- ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna
- z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja za tujce oziroma osebe brez državljanstva
- z dnem vpisa sklepa sodišča o zaključku stečajnega postopka v sodni register v primeru, če po predpisih, ki urejajo stečajni postopek, ni postavljen stečajni upravitelj
- v drugih primerih, ki jih določa zakon
Pogodba za določen čas preneha s potekom časa avtomatično – torej za to ni potrebno skleniti nobenega posebnega dogovora. Je pa za njeno dejansko prenehanje bistveno, da delavec ne opravlja dela po roku še naprej. V kolikor delavec opravlja delo še naprej nemoteno, potem se pogodba za določen avtomatično (na podlagi zakona samega) spremeni v pogodbo za nedoločen čas.
Smrt delodajalca (fizične osebe, npr. samostojnega podjetnika) pomeni prenehanje delovnega razmerja, razen če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik. Tu pa je bistveno kakšno dejavnost je opravljal. Ko gre za dejavnosti, ki so vezani na delodajalčevo osebnost potem nadaljevanje opravljanja dejavnosti ni možno (npr. kulturna dejavnost, zdravniška dejavnost…).
Sporazumno prenehanje delovnega razmerja je treba ločiti od odpovedi pogodbe. Sporazum pomeni dogovor med delodajalcem in delavcem, da naj delovno razmerje preneha in tako pomeni, da delavec ne uživa varstva kakršnega uživa ob odpovedi pogodbe. Tako delavec ne prejme odpravnine, ni odpovednega roka pa tudi do nadomestila za brezposelnost ni upravičen. Sporazum mora biti sklenjen pisno, pogoj za njegovo veljavnost pa je, da ni dosežen s silo, grožnjo ali prevaro, da ni sklenjen v zmoti, da je prost vseh napak volje ter da se je delavec ob njegovem sklepanju zavedal pravnih posledic, ki zanj izhajajo iz tega načina prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Če sodišče ugotovi, da je odpoved, ki jo je podal delodajalec, nezakonita, lahko delavec vseeno prekine delovno razmerje. Sodišče ugotovi trajanje delovnega razmerja (najdlje do odločitve sodišča prve stopnje), prizna delavcu delovno dobo in vse druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno odškodnino v višini 18 mesečnih plač delavca (višina ene plače je izračunana na podlagi povprečja zadnjih treh plač pred odpovedjo). To lahko delavec uveljavlja do konca glavne obravnave na prvi stopnji.
Sodišče lahko enako odloči tudi ne glede na predlog delavca, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Prav tako sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo in sodišče ugotovi, da je neveljavna.
Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?
Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).
Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih težav. Zastopanja v primeru sodnih sporov trenutno ne nudimo.
Kako do nasveta?
- Za pisni nasvet ali pogovor preko Skype-a nam pišite na: barbara.murn@socialna-druzba.si
