Pravice, ki pripadajo staršem v času nosečnosti (in tudi po porodu) se razlikujejo glede na status (pogodba o zaposlitvi, samostojni podjetnik, študent, …).
V prvi vrsti ureja pravice ob starševstvu Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Pravice iz zakona pripadajo zavarovancem, kar najbolj preprosto pomeni osebe, ki vplačujejo prispevke za starševsko varstvo (predvsem gre za zaposlene, s.p, pa tudi brezposelne, ki prejemajo nadomestilo od ZRSZ). Pravice iz omenjenega zakona razen nekaj izjem ne pripadajo študentom, če niso zaposleni – delo prek študentske napotnice in status študenta sam po sebi ne omogočata plačevanja prispevkov za starševsko varstvo.
Zakon najprej ureja pravice do dopusta, ki ga deli na materinski, očetovski in starševski. Za vse tri dopuste mora zaposleni obvestiti delodajalca o izrabi vsaj 30 dni pred nastopom dopusta.
Materinski dopust časovno nastopi prvi in po zakonu lahko traja maksimalno 105 dni, obvezno pa se mora porabiti vsaj 15 dni. Od tega lahko oseba pred porodom porabi 28 dni (glede na predviden datum poroda). Teh 28 dni ne more porabiti po porodu, če jih prej ni porabila. Torej ima pred porodom na voljo 28 dni od 105, po porodu pa preostalih 77 dni.
Dopust se lahko izrabi le v obliki polne odsotnosti z dela v strnjenem nizu (torej ne more imeti 6 ur v delovnem dnevu dopusta, 2 uri pa dela). V času izrabljana dopusta torej npr. s.p. ne sme izdajati računov za to obdobje.
V kolikor mati ne more izrabiti dopusta (smrt, zapustitev otroka, trajna ali začasna nesposobnost skrbeti za otroka na podlagi mnenja zdravnika), lahko namesto nje preostanek materinskega dopusta koristi oče. V primeru, da je mati mladoletna in ima status vajenke, učenke, dijakinje ali študentke, lahko koristi dopust oče (samo z njenim soglasjem) ali pa stari starši enega od staršev (samo s soglasjem obeh staršev).
Očetovski dopust lahko traja maksimalno 30 dni in je neprenosljiva pravica (ne more ga izkoristiti mati ali druga oseba). Izjema je partner matere, ki ni oče, a dejansko skrbi za otroka (le v kolikor pravi oče ne koristi dopusta).
Dopust se lahko koristi v obliki delne ali polne odsotnosti z dela (npr. oseba še vedno dela 20 ur od 40 v tednu), kar pa ne podaljša trajanja dopusta. Minimalno 15 dni od 30 mora oče koristiti v času od rojstva otroka do 1 meseca po izteku starševskega dopusta ali pa starševskega dodatka. Preostalih 15 (ali manj) dni pa lahko izkoristi kadarkoli do prvega razreda osnovne šole.
Starševski dopust pripada vsakemu od staršev, in sicer 130 dni. Mati lahko na očeta prenese 100 od teh 130 dni, oče pa lahko na mater prenese vseh 130 dni. O izrabi se starša dogovorita pisno 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Prav tako se lahko izkoristi v obliki delne ali polne odsotnosti z dela. Načeloma starša ne moreta hkrati izkoriščati starševskega dopusta (izjema je kadar je potrebna večja nega in skrb za otroka – npr. dvojčki, …)
Osebam, ki jim pripada dopust, jim ob tem pripada tudi pravica do nadomestila. Bistveno je, da je bila taka oseba zavarovana dan pred nastopom dopusta (torej da so bili plačani prispevki). Poleg njih pa imajo pravico do nadomestila tudi vse osebe, ki jim ne pripada pravica do dopusta (npr. brezposelni) v kolikor so bili zavarovani vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih (ni potrebno, da je teh 12 mesecev strnjenih).
Prejemanje nadomestila traja sočasno z dopustom. V primeru delnega koriščenja dopusta, je tudi nadomestilo sorazmerno manjše (če delaš 20 ur od 40, potem prejemaš samo polovično nadomestilo). Oseba, ki bi v času trajanja dopusta izgubila službo, je še vedno zavarovana do konca trajanja dopusta oziroma dokler se za časa trajanja dopusta oseba ne zaposli (država plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, za primer brezposelnosti ter starševsko varstvo). Brezposelna oseba, ki nima pravice do dopusta, ima pa pravico do nadomestila, je prav tako zavarovana, edina razlika je, da je zdravstveno zavarovana le za primer bolezni in poškodbe izven dela.
Do tretjega leta starosti prvega otroka ima eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa. Ta pravica se podaljša do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka za vsakega naslednjega otroka. Država pri tem plačuje prispevke za polno delovno obveznost (delodajalec plačuje le toliko, kolikor je sorazmerno opravljenemu delu). V primeru štirih ali več otrok, lahko eden od staršev zapusti trg dela in mu država plačuje prispevka za socialno varnost.
Uveljavljanje pravic se opravi na Centru za socialno delo, kjer ima mati stalno ali začasno prebivališče.
Za starše, ki niso upravičeni do nadomestila, obstaja možnost starševskega dodatka (predvsem študentje in pa brezposelni). Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, prvih 77 dni po porodu pripada dodatek materi, po tem pa se starša pisno dogovorita, kateremu pripada. V času prejemanja je oseba tudi pokojninsko in invalidsko zavarovana.
Staršem pripada tudi pomoč ob rojstvu otrok. Gre za enkratni znesek, do katerega je upravičen eden od staršev, če prebiva v Sloveniji.
Staršem študentom pripada še nekaj posebnih pravic:
- Matere imajo pravico do dodatnega leta (ta ne posega v možnost koriščenja absolventskega staža, prepisa na drugo fakulteta ali ponavljanja letnika).
- Prav tako lahko eden od staršev prejme dodatne točke za bivanje v študentskem domu ( v kolikor sta oba študenta, ugodnost velja za oba).
- Eden od staršev ima pravico do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno.
Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?
Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).
Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih težav. Zastopanja v primeru sodnih sporov trenutno ne nudimo.
Kako do nasveta?
- Za pisni nasvet ali pogovor preko Skype-a nam pišite na: barbara.murn@socialna-druzba.si
- Po predhodnem dogovoru (barbara.murn@socialna-druzba.si) nas lahko obiščete osebno v naši pisarni (Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana, 2. nadstropje, soba 10).
