Kaj lahko delavec ali delavka stori v primeru spolne zlorabe na delovnem mestu?
Spolna zloraba na delovnem mestu je danes še vedno prepogosto prisotna.
Zakon o delovnih razmerjih v 7. členu določa prepoved spolne in druge oblike zlorabe na delovnem mestu. Pri tem je bistveno tudi, da spolne in druge oblike zlorabe obravnava kot diskriminacijo. To je predvsem bistveno za dokazovanje zlorab pred sodiščem, saj za diskriminacijo velja t.i. obrnjeno dokazno breme. To pomeni, da v primeru tožbe mora stranka, ki toži (tožeča stranka) samo zatrjevati, da je šlo za diskriminacijo (oz. zlorabo) in opisati katero ravnanje je bilo diskriminatorno. Nato je pa naloženo stranki, ki je tožena, da dokaže, da do diskriminacije ni prišlo.
Vendar je vseeno zelo pomembno, da ima tudi oseba, ki je bila zlorabljena dokaze, ki jih lahko predloži sodišču. V kolikor prihaja, da zlorabe preko pisne komunikacije (e-mail in podobno) je dobro le to shraniti (fotografirati, sprintati…). V kolikor pa je ta verbalna ali pa celo fizična (in brez prič) je najbolje to posneti. Naša zakonodaja v primeru delovnopravnih sporov ne zahteva, da bi se nezakonito pridobljeni dokazi avtomatično izločili (posnetek brez privoljena ene od posnetih oseb). Za take dokaze mora sodišče opraviti presojo (v primeru spolnih zlorab bi moralo iti za dovolj hude posege, da jih sodišče dovoli kot dokaz). V kolikor pa ni mogoče posneti je dobro že pisno zabeležiti dan, čas in kraj spolne zlorabe.
Prav tako je pomembno poudariti, da pravila zakona o delovnih razmerjih glede diskriminacije (in tako tudi zlorabe) veljajo tudi za študentsko delo, volontersko pripravništvo ter otroke, ki so mlajši od 15 let in sodelujejo pri snemanju filmov ali pa opravljajo druga podobna dela. Poleg tega veljajo te določbe tudi za ekonomsko odvisne osebe. Za samostojne podjetnike pa velja podobno po splošnih pravilih o odškodnini.
Žrtvam zlorab pri tem na sodišču predvsem pripada odškodnina. Seveda pa spolna zloraba in druga zloraba lahko izpolnjuje tudi znake kaznivega dejanja zato je dobro tako ravnanje tudi prijaviti policiji.
Žrtev pa naj se v prvi vrsti skuša obrniti na nadrejene na delovnem mestu, v kolikor pa to ni mogoče ali ne pomaga, predlagamo, da poišče pomoč pri katerikoli od organizacij, ki se ukvarjajo s tako problematiko.
Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?
Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).
Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih težav. Zastopanja v primeru sodnih sporov trenutno ne nudimo.
Kako do nasveta?
- Za pisni nasvet ali pogovor preko Skype-a nam pišite na: barbara.murn@socialna-druzba.si
- Po predhodnem dogovoru (barbara.murn@socialna-druzba.si) nas lahko obiščete osebno v naši pisarni (Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana, 2. nadstropje, soba 10).
