Nadomestilo plače v času bolniške odsotnosti je za samozaposlene urejeno drugače kot za zaposlene.
Samostojni podjetnik si do 21. delovnega dneva bolezni plačuje prispevke in nihče mu ne zagotavlja nadomestila plače. (Sprememba iz 31. na 21. dan velja za zadržanost od dela od vključno 1. 3. 2022 dalje, ne glede na to, če se je zadržanost od dela začela že prej.)
Od 21. dneva dalje pa lahko zahteva od ZZZS, da prispevke krije zavod in da mu tudi izplača nadomestilo plače. Načeloma je upravičen do 80 % od osnove, pri kateri se upošteva posameznikova povprečna osnova za plačilo prispevkov v preteklem koledarskem letu. V kolikor pa gre za poklicno bolezen ali poškodbo pri delu, znaša nadomestilo 100 %.
Kdaj pa je samostojni podjetnik upravičen do nadomestila že od 1. dne?
- zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
- delavcu in samostojnemu zavezancu pripada nadomestilo plače od prvega delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom potem, ko je bilo za posamezno odsotnost z dela do 20 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom (oziroma do 30 delovnih dni, če gre za leto 2021 ali prej), izplačano nadomestilo v breme istega delodajalca v koledarskem letu za 80 delovnih dni (oziroma za 120 delovnih dni, če gre za leto 2021 ali prej) – tretji odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih;
- če gre pri delavcu ali samostojnemu zavezancu za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 20 delovnih dni (oziroma do 30 delovnih dni, če gre za leto 2021 ali prej), pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, gre nadomestilo plače v breme obveznega zavarovanja od prekinitve dalje (t.i. »recidiv«) – četrti odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih
- v primerih prostovoljnega darovanja krvi na dan, ko delavec ali samostojni zavezanec daruje kri – drugi odstavek 167. člena ZDR-1
Nega ožjega družinskega pomeni predvsem nego otroka, ki jo lahko zavarovanec uveljavlja do otrokovega 18. leta oz. dokler traja roditeljska pravica.
Do otrokovega 7. leta ali pa v kolikor gre za težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka lahko nadomestilo prejema 20 dni. Po sedmem letu starosti pa ima pravico do 10 dni.
Izjemoma se lahko to podaljša, za prvi primer do 40 koledarskih dni, za nego drugih ožjih družinskih članov pa do 20 dni.
Svetovanje se izvaja kot del projekta Sedanjost in prihodnost dela, ki ga financira Program Active Citizens Fund Slovenija 2014-2021.
